Umor Tilija spet na začetku

Vrhovno sodišče je razveljavilo del pravnomočne sodbe za tri ugrabitve in dva umora podjetnikov, ki sta se zgodila že pred več kot desetimi leti. Sodni postopek zaradi umora Milana Tilija je tako spet na začetku.

LJUBLJANA > Kriminalna zgodba se je začela pisati pred več kot 14 leti. 9. decembra 1997 je najprej izginil podjetnik Dušan Mavrič. Truplo je dva tedna po izginotju naplavila Sava. Njegove smrti dolgo niso pojasnili. Januarja 2000 pa so v Savi našli truplo tržiškega podjetnika Milana Tilija, ki je bilo obteženo z dvema betonskima blokoma. Tili je v neznano izginil novembra 1999.

Kriminalisti so prišli na sled sedmim osumljenim in nekatere med njimi povezali tudi z ugrabitvijo Dušana Gačnika. Ta je julija 1999 uspel pobegniti ugrabiteljem, ki so ga z verigo priklenili v hladilnici nekdanje gostilne Jelen v Ljubljani.

Za Kovača najstrožja kazen

Na okrožnem sodišču v Ljubljani so speljali tri sojenja, višje sodišče je sodbo dvakrat razveljavilo, tretjič pa potrdilo, tako da je postala pravnomočna. Zaradi ugrabitev in umorov Milana Tilija in Dušana Mavriča ter zaradi ugrabitve Dušana Gačnika je sodišče tudi po tretjem sojenju pred leti obsodilo Jožefa Kovača. Prisodilo mu je najvišjo možno kazen, 30 let zapora. Zaradi ugrabitve in umora Tilija ter tatvine njegovega avtomobila so na 18 let zapora obsodili Zvonimirja Vojsko iz Lokve. 18 let zapora so zaradi ugrabitve Gačnika in Tilija ter zaradi njegovega umora prisodili Marku Kosu. Zaradi sodelovanja pri ugrabitvah so na zaporne kazni obsodili še Veroniko Pirc, Bruna Srebrnjaka, Bojana Makuca in Ireno Kos.

Odvetnik Branko Gvozdić, ki zagovarja Kovača, je po pravnomočni sodbi na vrhovno sodišče vložil pritožbo, ki so mu jo zavrnili. Po zavrnitvi pa je na vrhovno sodišče vložil še zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navajal, da je 56. člen zakona o policiji v nasprotju z 29. členom ustave.

Vrhovno sodišče je tem navedbam sledilo, prekinilo postopek odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti in na ustavno sodišče dalo presojo skladnosti omenjenega člena zakona o policiji. Letos spomladi je ustavno sodišče odločilo, da ta člen ni v skladu z ustavo. Po tej odločitvi je vrhovno sodišče nadaljevalo s presojanjem zahteve za varstvo zakonitosti in ji ugodilo v delu, ki se nanaša na umor Milana Tilija.

Ponovno sojenje

Na 57. strani sodnega spisa je namreč uradni zaznamek kriminalista, v katerem je zapisal, da mu je vir, ki ne želi biti imenovan, povedal, da je Kovač v Savo vrgel truplo Tilija. V obtožbi pa so mu očitali, da ga je v Savi utapljal. Gvozdić je večkrat predlagal, da prav o tej okoliščini zaslišijo kriminalista, ki najprej ni odgovarjal na njegova vprašanja, potem je zatrjeval, da ni dolžan razkriti vira. “To pa je v nasprotju z določili 29. člena ustave. Sodišče mora zaslišati tako obremenilne kot razbremenilne priče,” pojasnjuje Gvozdić. Ustavno sodišče je v omenjeni odločbi določilo tudi postopek, po katerem se odloča o odvezi molčečnosti za pričanja policistov. Po tej odločbi o tem zdaj odločajo predsedniki višjih sodišč.

Odvetnik Gvozdić je pojasnil, da so vrhovni sodniki del sodbe, ki se nanaša na umor Mavriča in na vse tri ugrabitve, potrdili. V tem delu ostaja za Kovača pravnomočna sodba, s katero je bil obsojen na 20 let zapora. Tisti del, ki se nanaša na umor podjetnika Tilija, pa je sodišče razveljavilo. Tako bodo Kovač, Vojska in Kos ponovno sedli na zatožno klop.

“Pričakujem, da bo Kovač oproščen za to kaznivo dejanje, saj ni dokazov, da bi ga zagrešil,” si po odločitvi vrhovnega sodišča nadeja odvetnik Gvozdić. SIJAN PRETNAR

---