Za znižanje ocene krive politične razmere

Bonitetna agencija Moody's je v četrtek znižala bonitetno oceno Slovenije za eno stopnjo. Za potezo so krive težave slovenskega bančnega sistema in tveganja zaradi krize v območju evra. Danes je Moody's znižal še bonitetno oceno štirih slovenskih bank.

LJUBLJANA> Moody's je v četrtek oceno kreditnega tveganja Slovenije postavil pri A1, obete pa je označil za negativne. Gre sicer za drugo znižanje bonitetne ocene Slovenije pri tej agenciji v zadnjih treh mesecih.

Za tokratno znižanje so se pri Moody's odločili predvsem zaradi nadaljnjih tveganj in negotovosti za slovenski proračun, ki jih predstavlja bančni sektor. Kot ocenjujejo, skupna sredstva slovenskih bank predstavljajo približno 136 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, “kar je relativno veliko glede na druge sisteme v Vzhodni Evropi”.

Poleg NLB še NKBM, Abanka Vipa in SID

Dan pozneje je Moody's kot posledico znižanja bonitetne ocene države znižal še bonitetne ocene štirih slovenskih bank - Nove Ljubljanske banke (NLB), Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), Abanke Vipe ter Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banke). Tudi pri bankah je obete označil za negativne. Prav tako je znižanje bonitetne ocene doletelo obveznice NLB in Factor banke s poroštvom države.

Kljub znižanju bonitetne ocene se je donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice danes dopoldne nekoliko znižal. Okrog 12. ure je znašal 6,71 odstotka, kar je 0,08 točke manj kot v četrtek, so sporočili iz NLB.

Janković: interventni zakon je prvi protiudarec

Na potezo Moody's so se sicer odzvali na finančnem ministrstvu, kjer so poudarili, da je vprašanje dokapitalizacije trenutno aktualno le pri NLB. V zvezi z očitkom glede velikosti bančnega sistema v Sloveniji pa so spomnili, da je Banka Slovenije v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti maja 2011 navedla, da je povprečen delež bilančne vsote bank v BDP v območju evra leta 2009 znašal 333 odstotkov, v državah EU pa 357 odstotkov, kar je občutno več od slovenskih 136 odstotkov.

Da je znižanje bonitetne ocene Slovenije glede na trenutno politično nestabilnost v državi upravičeno, pa je menil verjetni mandatar za sestavo nove vlade Zoran Janković. Protiudarec znižanju bonitete je sicer, kot pravi, dogovor o interventnem zakonu. “Če bomo tako nadaljevali in imeli strokovno vlado, bo to prvi korak za dvig bonitete in prvi korak za urejanje odnosov pri nas,” je zatrdil Janković.

V strankah za padec vidijo različen vzroke

Z njim se strinjajo v parlamentarnih strankah. Te med vzroki za znižanje bonitetne ocene izpostavljajo politično nestabilnost in pomanjkanje ustreznih ukrepov na področju javnih financ. V SDS so poudarili, da je država med letoma 2009 in 2011 beležila povečanje primanjkljaja, povečevala se je tudi zadolženost, kar je prispevalo k večji nestabilnosti na finančnih trgih, zaradi česar so se povečale obrestne mere na obveznice, rezultat pa je znižanje bonitetne ocene.

V SD pa izpostavljajo “nesprejete že pripravljene reformne ukrepe in negotovo politično situacijo, ki smo ji priča sedaj”. V Listi Virant menijo, da je znižanje bonitetne ocene verjetno predvsem posledica stanja javnih financ, slabih gospodarskih napovedi in neizvedenih reform. V NSi pa so opozorili, da je znižanje nadvse zaskrbljujoče za slovensko gospodarstvo, saj je zadolževanje države vse dražje.

Problem z Mercatorjem in politično krizo

Da znižanju bonitetne ocene Slovenije botrujejo tudi neurejene politične razmere v Sloveniji, se strinjata tudi ekonomista Sašo Polanec in Bogomir Kovač. Prvi opozarja na neprodajo Mercatorja, s katero bodo državni akterji bankam povzročili velike kapitalske izgube. Drugi pa meni, da je znižanje tudi rezultat tega, da je Slovenija tri mesece v precejšnji politični krizi in da nima jasne vizije finančnega prestrukturiranja. Oba se strinjata, da dviga bonitetne ocene država še nekaj časa ne more pričakovati.

STA

---