Čiv, čiv, še sem živ
Prijateljske vezi, neposredno ustvarjanje in velika ljubezen je le nekaj obročkov v verigi, ki številne uveljavljene likovnike že 15 let povezuje z galerijo Sqart in njenim ustanoviteljem Janezom Mateličem.
Srce galerije Squart Janez Matelič in umetnostni kritik Dejan Mehmedovič Foto: Zdravko Primožič/Fpa
KOPER> Najprej je bila Umetniška osmica. Tak je bil namreč naslov prve razstave, ki jo je v prostih galerije Squart 13. decembra 1996, postavil galerist, sicer grafik, Janez Matelič.
Kot je poudaril umetnostni kritik Dejan Mehmedovič, je galerijski prostor, ki ga je Matelič zasnoval skupaj s pokojno soprogo, prav tako slikarko in grafičarko Ljerko Kovač, v mnogočem poseben: “Squart temelji predvsem na neposrednem umetniškem ustvarjanju. Druga od značilnosti, s katero je moč opisati delovanje te Galerije, pa so tudi prijateljske vezi med umetniki, ki so se v njej predstavljali.”
Jubilejna razstava, ki so jo odprli predsinočnjim, prvič v celoti predstavlja umetniško zbirko galerije in z deli 23 umetnikov pravzaprav iz prve roke pripoveduje zgodbo o njenem delovanju.
Kriza klesti tudi drugod, razstav je vse manj, a pomembno je, da po vsem tem času še nismo vrgli puške v koruzo, da vztrajamo in lahko rečemo: “Čiv, čiv, še sem živ.”
Slikarji, grafiki in kiparji Zvest Apollonio, Zmago Jeraj, Bogdan Čobal, Robert Primig, Jože Ciuha, Jure Cihlar, Erik Lovko, France Slana, Gianni Borta, Živko Marušič, Rado Jerič, Dušan Fišer, Zoran Ogrinc, Andrej Pavlič, Boris Benčič, Jože Pohlen, Majk Mulaček, Jana Mihelj, Mira Ličen Krmpotič, Vojc Sodnikar Ponis, so z Mateličem in Kovačevo, katerih dela so prav tako na ogled, v minulem poldrugem desetletju večkrat sodelovali. Mnogi od njih so svoje grafike natisnili v bližnjem Mateličevem grafičnem ateljeju, ki je bil in ostaja morda na prvi pogled neviden, a ključen dejavnik squartove galerijske dejavnosti. Mehmedovič je prepričan, da je galerija, četudi prostorsko skromna, pomembna točka kulture v Kopru.
Matelič, ki se je za odprtje galerije odločil predvsem zato, da bi lahko brez omejitev, torej čakanja na proste termine, prikazoval aktualno umetniško produkcijo, pa meni, da so bili časi, v katerih je vzniknil Squart za galerista veliko bolj prijazni kot današnji: “S tem mislim predvsem na ekonomski vidik, saj v zadnjem času prodaja umetniških del zaradi gospodarske krize vse bolj upada.”
In malo za šalo malo zares dodaja, da je sicer sam v recesiji že štiri desetletja in zato takšne razmere zanj niso nič novega in nenavadnega.
“Tu ustvarjamo in migamo po svojih močeh. Kriza klesti tudi drugod, razstav je vse manj, a pomembno je, da po vsem tem času še nismo vrgli puške v koruzo, da vztrajamo in lahko rečemo: 'Čiv, čiv, še sem živ.' In to bomo počeli tudi naprej.”
MAKSIMILJANA IPAVEC