Predstavljamo primorske kandidate za regijski izbor vseslovenske akcije Ljudje odprtih rok

Primorske novice smo se tudi letos pridružile vseslovenski akciji Ljudje odprtih rok, v kateri predstavljamo izjemne ljudi, ki so s svojimi dobrimi deli zaznamovali preteklo leto.

PRIMORSKA > To so ljudje, ki s svojim čutom za solidarnost in sočloveka puščajo sledi v vseh plasteh naše družbe; na področjih humanosti, okoljevarstva, zdravstva, skrbi za živali, kulturne dediščine, v prizadevanjih za boljše medgeneracijske odnose in odnose nasploh. So zgled, gonilo in motivator za reševanje zagonetk, so agregat sprememb in premikov, izkazujejo se kot zaščitniki in zagovorniki ranljivih, imajo v sebi nekaj dobrega in pozitivnega, kar si zasluži, da opazimo.

Primorska se lahko pohvali s premnogimi posamezniki, ki zaradi svojega odprtega srca izstopajo iz povprečja. Nanje ste nas opozorili tudi vi, spoštovani bralke in bralci, ki ste nam predlagali svoje kandidate za Dobrotnika leta 2023. V ožji izbor smo jih letos uvrstili tri: dolgoletno prostovoljko Rdečega križa Nova Gorica Vislavo Ušaj, koordinatorico prostovoljcev Starejši za starejše na Bistriškem Doro Kalčič in predsednika koprskega društva Naredi nekaj na naravo Miho Vivodo, ki z rednimi akcijami s supi skrbi za čistejše morje in obalo. Odločitev ni bila lahka, saj bi si prav vsak od predlaganih kandidatov zaslužil poklon javnosti.

Danes torej predstavljamo tri izjemne Primorce, izmed katerih boste lahko izbrali tistega, ki si po vašem mnenju še posebej zasluži naziv Dobrotnik leta 2023. Zmagovalca regijskega izbora - glasovanje se zaključi konec aprila - bo na širšem, nacionalnem izboru nato spoznala vsa Slovenija.

Dora Kalčič je domačo jedilnico spremenila v učilnico

“Pomagajmo drug drugemu, ker nam bo tako življenje lepše in lažje,” je moto, ki že od mladih nog vodi Doro Kalčič, upokojeno učiteljico in prostovoljko iz Ilirske Bistrice, ki je domačo jedilnico spremenila v učilnico, kjer otrokom pomaga pri učenju in pisanju nalog. Svojo energijo in znanje razdaja tudi v številnih humanitarnih društvih.

Solidarnost in pomoč sočloveku sta za Bistričanko Doro Kalčič nekaj povsem samoumevnega, s tem je rasla. “Če lahko nekomu pomagaš ali samo polepšaš dan, zakaj tega ne bi storil. Če bi vsi tako ravnali, bi bilo na svetu veliko manj gorja,” je prepričana.

Čut za sočloveka jo je vodil tudi do poklica učiteljice. S šolo, ki je le lučaj stran od njenega doma, je zadnji dve desetletji ostala povezana tudi po upokojitvi. Vedno se je z veseljem odzvala povabilom ravnateljev, ko so jo prosili za pomoč pri nadomeščanju. Vsako leto v okviru projekta Pešbus spremlja učence na poti v šolo in domov, v majhno učilnico pa je spremenila tudi svojo domačo jedilnico.

Pred dobrimi petimi leti sta se nanjo obrnila starša otroka z učnimi težavami. Izziv je sprejela, fantek je uspešno zaključil prvi razred in iz leta v leto napredoval. “Z zadovoljstvom opazujem, kako raste njegova samozavest, kako napreduje. To tudi meni prinaša neizmerno veselje in tako se to zadovoljstvo deli,” je vesela. Koliko otrok se je v teh letih zvrstilo za njeno jedilno mizo, ne šteje. Vseh ne more redno spremljati, vedno pa poskuša pomagati rešiti trenutno stisko. Aktivna je v številnih društvih: Univerzi za tretje življenjsko obdobje in Planinskem društvu Snežnik, je tudi prostovoljka območnega združenja Rdečega križa in koordinatorka programa Starejši za starejše v Društvu upokojencev Ilirska Bistrica. V okviru programa 16 prostovoljcev vsako leto obišče okrog 500 občanov, starejših od 69 let. “Tisti trenutek, ko smo tam, je drugačen. Poklonimo si nasmešek, ki nas nič ne stane, hkrati pa pomeni veliko,” pravi Kalčič, ki s toplo besedo v še tako turoben vsakdan vedno znova prinaša sončni žarek upanja.

Zanjo lahko glasujete na tej povezavi.

Skrb za naravo je del vsakdana Mihe Vivoda

Za Miho Vivodo lahko rečemo, da je pravi varuh narave. Kot pobudnik iniciative Naredi nekaj za naravo je v zadnjih letih sprožil več akcij čiščenja morja in obale s supi. “Ni dovolj, da odpadka ne odvržeš v naravo, treba ga je tudi pobrati, ko naletiš nanj,” polaga na srce ljudem. Želi si, da bi spoštovanje do okolja zaživelo tudi v praksi.

Kot navdušen supar je Miha Vivoda združil “prijetno s koristnim” in med tovrstno rekreacijo skupaj s prijatelji začeli pobirati odpadke z morske gladine. Iniciativa Naredi nekaj za narav (NNN), ki je sprva zaživela na facebooku, je kmalu prerasla v društvo, ki danes šteje že 80 aktivnih članov, vsako leto pa k čistilnim akcijam (ne zgolj na supih) pritegne skoraj 1000 prostovoljcev, od tega več kot polovico mladih. Člani društva se radi udeležujejo čistilnih akcij tudi drugod po Sloveniji in v tujini, sicer pa je pobiranje smeti postalo takorekoč del njihovega DNK: vsak dan, ko gredo na vodo, se na obalo vrnejo z odpadki, ki jih med supanjem odstranijo z morske gladine. Med odpadki je največ plastičnih vrečk, velik problem pa je mikroplastika.

Kot pravi predsednik društva Miha Vivoda, so pred tremi leti prenehali šteti odpadke. Končali so pri številki 250.000. “Mi poberemo 'kos po kos', torej vsak odpadek posebej. Največ smo jih potegnili na plan prav z vesli in ne samo med čistilnimi akcijami, ker skrb za naravo vključujemo v naš vsakdan, tudi ko smo na sprehodu, izletu ali počitnicah,” pojasnjuje Vivoda, ki je navdušen športnik, sicer pa po poklicu farmacevt. “Zgolj ozaveščanje ni dovolj, biti moramo aktiven zgled, kajti trendi kažejo, da če bomo zgolj opozarjali na to, da je treba varovati naravo, se bomo prej ali slej utopili v odpadkih. Zato se ne sprašujemo, kdo je odpadek odvrgel v naravo, kdo bi ga moral pobrati ... Enostavno: če ga vidimo, ga poberemo. Pogosto me vprašajo, pa kako sploh vidiš vse te odpadke? Ko si nadeneš tovrstna 'očala', je to tako, kot če bi iskal šparglje: enkrat ko se lotiš nabiranja, jih nočeš več spregledati. In podobno je z odpadki.”

Zanj lahko glasujete tu.

Vislava Ušaj je še pri 86 letih aktivna prostovoljka

“Veliko mi pomeni, da so me predlagali za akcijo Dobrotnik leta. Sem pa resnično presenečena. Novica mi je ogrela srce, saj pomeni, da je moje delo cenjeno,” je navdušena Vislava Ušaj, ki se že leta razdaja za druge, v okviru Rdečega križa pomaga ljudem v stiski, organizira srečanja za starejše in razne humanitarne dogodke.

Vislava Ušaj je Rdečemu križu zapisana že več kot 40 let, natančneje od leta 1981. Zadnja dva mandata je tudi podpredsednica Območnega združenja RK Nova Gorica, sicer pa je že vrsto let tudi predsednica novogoriškega krajevnega odbora Rdečega križa. In to pri častitljivih 86 letih. “Skrbimo za revnejši sloj, starejše, bolne in tudi otroke. Pobrateni smo z italijanskima občinama Ronki in Doberdob in negujemo meddržavne odnose, prihodnje leto bo minilo 40 let ob podpisa pobratenja,” poudarja. Žalosti jo, da so med aktivisti večinoma starejši, želela bi, da bi se jim pridružilo več mladih.

Ponosna je na državno priznanje, ki ga je dobila za več kot 30-letno prostovoljno delo. Leta 2015 je namreč prejela plaketo, ki jo državni svet podeljuje ob mednarodnem dnevu prostovoljstva najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem. Leta 2018 pa je prejela plaketo Mestne občine Nova Gorica za dolgoletno prostovoljsko delo v RK Nova Gorica.

Ni ji žal neštetih ur, ki jih je v vseh teh letih porabila za organizacijo raznih prireditev, humanitarnih dogodkov, obdarovanj in s tem povezanih neštetih telefonskih klicev. Zakaj vztraja in kaj ji pomeni prostovoljstvo, jo pobaramo. “Izhajam iz revne kmečke družine, občutila sem revščino in lakoto, zato se trudim pomagati drugim,” pravi.

Vztrajala bo, dokler ji bo zdravje dopuščalo. “Pravim, da bom zaslužila še eno penzijo,” se pošali. Dela z veseljem in meni, da je to pomembno humanitarno delo treba nadaljevati. “Za prostovoljstvo moraš imeti veselje, predvsem pa čut za sočloveka,” pristavlja.

Zanjo lahko glasujete tu.

---