Narcise na Krasu že povsod cvetijo

Ko smo leta 2018 v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani izdali knjigo o narcisah, smo zapisali, da so narcise na Krasu bistveno bolj raznolike kot na Golici in lažje se je sprehajati med njimi. Tako množične so ponekod, da mednje ne moreš stopiti, da ne bi pustil svojega žalostnega odtisa pohojenih narcis.

KRAS > Razlog “kraške raznolikosti” narcis so bolj pestre in ostrejše razmere. Golico namreč dolgo prekriva sneg ali se vsaj občasno pojavlja in potem ko skopni, imajo vse narcise približno enake pogoje za rast.

Povsem druga zgodba sta naš Kras in slovenska Istra, kjer je narcisa tudi množično prisotna. Zaradi manjše gostote je med njimi mogoče tudi sprehajanje in vsa njihova pestrost je lažje vidna. Nekoč so narcise s Krasa imeli za svojo vrsto. danes pa gre za eno in isto vrsto. Pa vendar so narcise s Krasa malo drugačne, po višini so velikokrat manjše od goliških, prav tako imajo manjši cvet. Zato pa so precej bolj raznolike, a to še ne pomeni, da gre za drugo vrsto. Gre le za Gausovo krivuljo te vrste.

Naj bo tokrat lepota narcis tista, ki nas zvabi še med druge barvitosti kraških gmajn. Ni vsako leto takšno, letošnje si obisk še posebej zasluži.

Na Krasu narcise že povsod cvetijo

V tem času na Krasu narcise že povsod cvetijo, vendar še niso v polnem cvetenju. Najlepše so takrat, ko jih cveti komaj kakšna tretjina. Kjer koli se ob avtocesti prek Krasa ustavimo, lahko vidimo te lepotice, ki se letos razpirajo v že popolni zelenini trav.

Lanska in letošnja moča ter zares mila zima je kraške gmajne že ozelenila. Gmajne in travniki so v tem času namreč običajno še rjavi. Zelo topli del prvega dela aprila pa je vzpodbudil k cvetenju mnoge vrste, tudi tiste, ki običajno ne cvetijo v tem času. Travnike okoli Senožeč, na katere je zahajal že slavni botanik Ioanes Antonius Scopoli, je zaradi cvetočih lepot kar težko zapustiti. Prav v okolici Senožeč je Scopoli opisal marsikatero rastlinsko vrsto, ki ima zaradi tega tukaj klasično nahajališče. Takšna je na primer navadna turška detelja (Onobrychis viciifolia). Tukaj jo je našel prav v letih 1761 ali 1764, ko je tu botaniziral. Letos bo tudi turška detelja cvetela že zelo kmalu, skupaj z narcisami. Prav v tem času pa cveti njegova druga vrsta navadna strašnica (Sanguisorba minor) ali volnati grint, sedaj skopolijev grint, danes (Senecio scopolii).

Narcise zacvetijo ob tem času in nič prej

Zaradi mraza, ki ga običajno prinaša burja z Nanosa in okoliških hribov, narcise tu ohranjajo svojo biološko uro in zacvetijo prav ob tem času in nič prej. Goliške pa celo v Ljubljani zacvetijo prej kot kraške. V svojih genih imajo zapisan tudi čas cvetenja.

A letošnje kraške gmajne in travniki so prav posebni. Med narcisami je vse polno navadne kukavice (Orchis morio), ki s svojo temno rdečino tu in tam tudi belino daje travnikom zelo izrazito barvo. Letošnja pomlad je zeleno pisana in ne rjavo pisana, kot je običajno značilno za kraške gmajne. Prav ta zelenina je tista, ki vsej tej raznolikosti daje povsem drug in še lepši pogled. Med njimi se drugje belijo rani mošnjak (Thlaspi praecox), rumeni gorski grobeljnik (Arabis montana) ali letos že zelo zgodnji ranjak (Anthyllis vulnerarira), modrino pa daje travnikom navadne mračica (Globularia elongata). Tu in tam se že razcvita kozja brada, se kaže belina ptičjega mleka (Ornithogalum ubelatum) in zelenina okroglolistnega podrašca ter se pojavljajo že prve grebenuše (Polygala vulgaris). Med suhozidi so mejice s sedaj bujno cvetočimi rešeljikami (Prunus mahaleb) in tudi njene sorodnice češnje (Prunus avium) že cvetijo. Prebuja se mali jesen (Fraxinus ornus) in puhasto rdeče zeleno obarvani nežni listi puhastega hrasta (Quercus pubescens).

Na teh travnikih je preprosto treba uživati. Naj bo tokrat lepota narcis tista, ki nas zvabi še med druge barvitosti kraških gmajn. Ni vsako leto takšno, letošnje si obisk še posebej zasluži. Ne trgajmo rastlin, sprehodimo se po številnih kolovozih, ki tukaj so in uživajmo v njihovi lepoti. Tradicionalno kmetijstvo nam je ohranilo te čudovite travnike. Ko se bo Kras zarastel, vsega tega ne bo več. Zato bi bilo prav, da bi cenili to delo in ohranjali takšen način gospodarjenja tudi za naše zanamce.

---