Vanja Debevec: “Delo v zdravstvu je poklic, ki ti da super moč”

“Poklici v zdravstvu ti dajo to možnost, da dnevno opravljaš svoje poslanstvo - pomagaš sočloveku in mu vlivaš upanje. Ta poklic ti da super moč,” je ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, izpostavila v. d. direktorice Bolnišnica Sežana Vanja Debevec. Na pomen poklicev v zdravstvu pri zagotavljanju pravic do kakovostnih zdravstvenih storitev, pa tudi pogojev za kakovostno in zdravo življenje so opozorili z dogodkom Dan za zdravje – dan za delo.

SEŽANA > V Bolnišnici Sežana želijo mladim na ta način sporočiti, naj se odločajo za poklice v zdravstvu. “Trudimo se, da svojo ustanovo predstavimo v čim boljši luči in skozi delo motiviramo mlade, da se kasneje odločijo za zaposlitev pri nas. Prav skozi prakso lahko odkrijejo, da so poklicani za to delo. To je ključno, sploh v teh časih, ko kadra povsod primanjkuje,” je povedala v. d. direktorice Bolnišnice Sežana Vanja Debevec. Pri vzgajanju bodočih zdravstvenih kadrov sodelujejo s Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem ter srednjima zdravstvenima šolama iz Postojne in Izole.

“Mladi gredo tja, kjer se dobro počutijo”

Na Fakulteti za vede o zdravju se zadnja leta povečuje vpis na programa fizioterapije in aplikativne kineziologije, ki letos presega število razpoložljivih mest. “Vpis v program zdravstvene nege je bil včasih večji, a kljub temu zanj ostaja dokaj veliko zanimanje, predvsem zaradi zavedanja, da je tu zaradi velikih potreb tudi največ delovnih mest. Medtem ko je pri fizioterapiji študentom privlačna možnost, da lahko delajo tudi kot zasebniki,” je povedala Helena Skočir, diplomirana medicinska sestra in višja predavateljica na Fakulteti za vede o zdravju.

Helena Skočir

višja predavateljica na Fakulteti za vede o zdravju

“Seveda so med študenti zdravstvene nege tudi taki, ki jim je bolj pomembna plača, a večina se jih odloči za zaposlitev tam, kjer se počutijo dobro in so cenjeni.”

V Sloveniji imamo kar osem programov zdravstvene nege, odpira se še deveti. Pri odločitvi, ali se bo študent tudi po končanem študiju vrnil v to ustanovo, je pomemben tudi vzor, ki ga dobijo od svojih mentorjev. “Saj so tudi taki, ki jim je bolj pomembna plača, a večina se jih odloči za zaposlitev tam, kjer se počutijo dobro in so cenjeni,” poudarja Skočir.

V Bolnišnici Sežana večjih težav s pomanjkanjem kadra trenutno sicer nimajo, podobno kot v drugih zdravstvenih ustanovah pa bi si želeli še kakšnega dodatnega zdravnika, ki so mu pripravljeni omogočiti tudi primerno specializacijo. Iščejo zlasti pulmologe, nefrologe, kardiologe, fiziatre, pa tudi medicinske sestre in bolničarje-negovalce. “Čedalje bolj opažamo, da primanjkuje tudi drugega kadra, denimo za zahtevna dela v računovodstvu, v laboratoriju, na rentgenu,” našteje Debevec.

Amir Peljto

dr. med., specialist psihiatrije

“Depresijo povzroča pozitivna psihologija. Ljudje smo pod pritiskom, ki ga ustvarja moderna družba, da moramo biti 24 ur na dan srečni. To pa ni normalno.”

Z majem odpirajo še fizioterapijo

Predvidoma po 1. maju odpirajo ambulanto fizioterapije, ki bo na voljo tudi zunanjim pacientom, sprva samoplačniško, kasneje pa tudi z napotnico. Naslednje leto nameravajo ponudbo razširiti še z delovno terapijo za osebe po poškodbah, v prihodnje pa še z ambulanto za prehransko svetovanje. Trenutna je ta ambulanta dostopna le za nefrološke paciente.

Prav dietetika, ki jo poučujejo tudi na Fakulteti za vede o zdravju, študentje pa se z njo v praksi srečujejo tudi v sežanski bolnišnici, je v Sloveniji še vedno nekakšna siva cona, saj poklic dietetika še ni reguliran. “Znanja dietetikov so tako zelo različna. Trenutno prehranska svetovanja lahko izvaja skorajda vsak, cene tovrstnih posvetovanj pa stanejo tudi po 200 evrov in več,” je na pasti manj poznanega področja pri nas opozorila dietetičarka Nadja Righetti. Preden se za tak posvet odločimo, je zato treba preveriti, ali ima ponudnik tudi strokovno izobrazbo. “Nekdo brez poglobljenega znanja s tega področja nam lahko bolj škodi kot koristi,” je poudarila.

Med zdravstvenimi težavami na prvem mestu duševne motnje

V Bolnišnici Sežana so v zadnjem obdobju še okrepili zdravniški kader v urološki ambulanti, oktobra lani pa je vrata odprla tudi psihiatrična ambulanta, v kateri sprejemajo tudi paciente brez napotnice. Potreb po tovrstnem zdravljenju je vse več. “Duševne motnje so že in bodo tudi v prihodnje na prvem mestu zdravstvenih težav v zahodnem svetu. Na njihov porast vpliva zlasti vse večja izolacija, ljudje postajajo individualisti, vse težje se povezujejo in komunicirajo. Povečuje se tudi trend, da smo sami sebi dovolj. Človek, ki je v osnovi družabno bitje, pa na to ni pripravljen,” ugotavlja psihiater Amir Peljto.

Posledično je danes vse več depresije. “Depresijo povzroča pozitivna psihologija. Ljudje smo pod pritiskom, ki ga ustvarja moderna družba, da moramo biti 24 ur na dan srečni. To pa ni normalno,” poudarja in dodaja, da so bolniki z duševnimi težavami še vedno pogosto stigmatizirani.

V okviru Dneva za zdravje so v bolnišnici predstavili še poklice delovnega terapevta, medicinske sestre in zdravstvenika ter rehabilitacijski program respiratorne fizioterapije za zdravljenje kroničnih pljučnih bolnikov, ki ga v sežanski bolnišnici kot edini v Sloveniji izvajajo v naravni kraški jami, ki se nahaja tik za bolnišnico.

---