Vzporedni tir do leta 2030 (FOTO, VIDEO)

“Prioriteta ministrstva in vlade ostaja gradnja vzporednega tira, tako da bo nova povezava med Koprom in Divačo dvotirna. Njegovo izvedbo načrtujemo med letoma 2026 in 2030,” je ob današnji slavnostni otvoritvi zadnjega, tretjega viadukta Vinjan na trasi drugega tira poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Temu je pritrdil tudi premier Robert Golob in dodal, da vlada sicer namerava podvojiti pretočnost celotnega slovenskega železniškega omrežja.

Odpri galerijo

ČRNI KAL “Razvoj slovenskega železniškega omrežja, v katerem je drugi tir naše okno v svet, ni pa edino, je tisto, čemur bo ta vlada še naprej posvečala maksimalno pozornost. Verjamem, da bomo pri tem varčni in bomo uspeli izpolnjevati časovne roke in tudi okvirni proračun, ki ga imamo v ta namen rezerviran. Namen je, da v naslednjih letih uspemo podvojiti pretočnost slovenskega železniškega omrežja,” je bil eden od glavnih poudarkov premierja Roberta Goloba na odprtju viadukta Vinjan. Glede vzporednega tira je dodal, da je ta “v resnici zaključek projekta drugega tira. Prav je, da se na tem projektu že danes dela, da so gradbišča in tereni predpripravljeni in verjamem, da ga bomo do konca tega desetletja že zaključili”.

“Izjemen inženirski dosežek”

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da bodo vsa gradbena dela, povezana s projektom drugi tir, zaključena do konca leta 2025, leta 2026 pa naj bi po progi zapeljal že prvi vlak. Viadukt Vinjan je opisala kot “izjemen inženirski dosežek.” Ta viadukt je namreč prvi železniški viadukt v Sloveniji, ki je bil grajen s tehnologijo prostokonzolne gradnje. Na tak način je bil tudi zgrajen avtocestni viadukt Črni Kal. “To je pomembno predvsem z vidika ponovnega oživljanja in strokovne rasti slovenske gradbene panoge, ki je v preteklosti že znala graditi mostove z omenjeno tehnologijo. A na žalost s propadom velikih gradbenih podjetij okoli leta 2008, je to znanje žal v veliki meri zamrlo,” je poudarila Alenka Bratušek. Napovedala, da bodo predvidoma maja izkopani vsi predori na trasi drugega tira. Gre za kar 37 kilometrov predorov in, kot je dodala, bodo v štirih letih zgradili več kilometrov predorov, kot jih je bilo od osamosvojitve do danes zgrajenih na slovenskem avtocestnem omrežju.

Fosilni plaz spremenil načrte

Generalni direktor 2TDK Matej Oset je bolj osvetlil gradbeni izziv, saj je bil prvoten načrt gradnje viadukta Vinjan drugačen. “Viadukt Vinjan bi morali graditi enako kot viadukt Gabrovica s postopnim narivanjem. A smo na delu doline, kjer poteka viadukt, odkrili fosilni plaz. Čeprav plaz trenutno miruje, se je zaradi dolgoročne stabilnosti spremenila tehnologija gradnje viadukta, zmanjšalo se je tudi število podpor na območju plazu. Nova zasnova je narekovala drugačno gradnjo. Odločili smo se za prostokonzolno gradnjo, ki je primerna za večje razpone,” je pojasnil Oset. Dela so vseeno, kot pravi, končali v skladu s časovnico, kar jim je omogočilo, da so počrpali vsa evropska sredstva.

Otvoritvi je prisostvovala tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše, ki je viadukt Vinjan označila za pravi spomenik inženirski stroki in dodala, da so na Evropski komisiji izredno ponosni, da so lahko sodelovali pri projektu, ki dokazuje, kako dobro in učinkovito je možno porabiti evropska sredstva.

---