V Ankaranu o izzivih kmetijske in živilske industrije

Na konferenci kmetijskih in živilskih podjetij iz zahodne kohezijske regije, ki jo je danes v Ankaranu organizirala panožna zbornica pri GZS, so govorili predvsem o novih predpisih s področij digitalnega in zelenega prehoda. Razpravo so zaznamovale tudi kritike zadnjih odločitev ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

ANKARAN > Med udeleženci konference je bila napovedana tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, vendar je prihod v zadnjem trenutku odpovedala. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc je obvestilo o odsotnosti ministrice pospremila z besedami, da imajo očitno na ministrstvu “neko drugo agendo, kjer kmetijstva ne vidijo kot del gospodarstva”.

Svoje razburjenje je Zagorc pojasnila z besedami, da je v četrtek gospodarstvo izgubilo bitko z ministrstvom o tem, kam investirati evropska sredstva. Po njenih besedah so denar usmerili v različne projekte, ki po mnenju zbornice niso popolnoma usklajeni s strategijo razvoja in povečevanja samooskrbe. Ministrstvo je obtožila tudi, da ustvarja politike, ki so usmerjene samo v socialo in zagotavljanje volilnih glasov, ne povečujejo pa prihodkov.

Sicer pa je Zagorc poudarila, da je razvojne izzive agroživilske industrije mogoče reševati le s skupnim delovanjem panožnih in regionalnih zbornic ter regionalnih razvojnih agencij. Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo (SRIP) Hrana je po njenih besedah platforma, ki živilski industriji lahko pomaga do digitalnega in trajnostnega prehoda.

Poudarila pa je, da prehod v zeleno in digitalno od kmetijstva in živilstva zahteva velike vložke. Opozorila je, da zahtevani nadzor veliko stane in se bo odrazil na končni ceni, če država ne bo povrnila naložb, ki jih zahteva.

Zagorc je vlado kritizirala tudi zaradi zaustavitve projekta nacionalnega inštituta za hrano. Pozdravila pa je ukinitev spremljanja cen košarice živil in dejala, da je ukrep povzročil veliko škodo.

Posebnosti zahodne kohezijske regije je predstavil direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar. Opozoril je na pomanjkanje vode na jugu Primorske. Poudaril je tudi, da so zemljišča na zahodu Slovenije bistveno dražja, kot na vzhodu, zaradi česar je kmetijstvo nekonkurenčno, ozemlje pa slabo izkoriščeno.

Pozval je k ukrepom, s katerimi bi lahko izkoristili tradicionalne pridelke, na primer jabolka in slive v Brkinih. Prav to območje je med manj razvitimi v Sloveniji, a ne more dobiti evropskih sredstev zaradi vključitve v bogatejšo zahodno regijo, je opozoril. Po Rakarjevem mnenju bi potrebovali dejanske regije in ne kohezijskih, regionalizacija pa ni politični ampak gospodarski projekt.

Vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Hren je zavrnil nekatere očitke državi in zatrdil, da za to ministrstvo agroživilstvo ni le gospodarska, ampak strateška panoga. Poudaril je nujnost avtomatizacije in robotizacije kmetijske mehanizacije ter drugih inovacij.

Za ključno je označil oblikovanje skupnih razvojnih jeder. Med temi bi bil nacionalni inštitut za hrano. Po Hrenovem mnenju je ta projekt propadel, ker ni bilo ni bilo dovolj hitrega sodelovanja med agroživilsko industrijo in znanstveno-raziskovalnimi ustanovami.

---