Srečujemo se s krizo kompetentnega vodenja

Rdeča nit pogovora v okviru cikla Spoznaj - SProščeni POgovori o ZNAnosti v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper in Gledališča Koper, ki je potekal minuli četrtek v koprskem gledališču, je bilo vprašanje kompetentnosti kot zmožnosti uporabe lastnega znanja, izkušenj in vrednot v procesu doseganja cilja, izziva ali reševanja problema, tako v poklicnem kot v zasebnem okolju.

Udeleženci pogovora: Marta Klevišar, prof. dr. Rado Bohinc, dr. Iva 
Jurov, prof. dr. Roberto Biloslavo.     Foto: ZRS Koper
Udeleženci pogovora: Marta Klevišar, prof. dr. Rado Bohinc, dr. Iva Jurov, prof. dr. Roberto Biloslavo.  Foto: ZRS Koper

KOPER > Gostje prof. dr. Rado Bohinc (Pravni inštitut, ZRS Koper), Marta Kelvišar (direktorica Adria DOM, Managerka leta 2023), dr. Iva Jurov (dr. med., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa) in prof. dr. Roberto Biloslavo (Inštitut za vedenjsko ekonomijo ZRS Koper in Fakulteta za management UP) so razmišljali o bodočnosti vloge in pomena znanja in kompetentnosti kot pomembnega vzvoda splošne družbene odgovornosti. Pogovor je vodil prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper.

Prof. dr. Roberto Biloslavo, predstojnik Inštituta za vedenjsko ekonomijo ZRS Koper in redni profesor na Fakulteti za management UP je poudaril, da kompetence predstavljajo skupek tega, kar vemo (znanje), kar lahko naredimo (veščine) in kako pristopamo k nalogam in interakcijam z drugimi (odnosi). “Ko posamezniki uporabljajo svoje kompetence za dobrobit širše družbe in ne le zgolj za osebni ali komercialni dobiček, lahko postanejo agenti pozitivne spremembe,” je prepričan. Dodaja, da je izziv gojenje teh kompetenc v svetu, kjer posamezniki pogosto delujejo neracionalno zaradi kognitivnih pristranskosti, čustev in socialnih vplivov.

Dr. Iva Jurov, zdravnica, specialistka medicine dela, prometa in športa, zaposlena na Kliničnemu inštitutu za medicino dela, prometa in športa se je dotaknila kompetentnosti na področju zdravstva v času epidemiji covida-19. Nekateri po koronski krizi cenijo zdravje še bolj, predvsem tisti, ki so sami zboleli ali pa so zboleli njihovo bližnji, drugi pa nasprotno, še manj, je poudarila. “Tukaj spadajo tisti posamezniki, ki so na zadevo gledali izključno na način, kaj jim je bilo vse odvzeto,” je dejala. Prepričana je, da če bi bili v korona krizi vsi odgovorni do sebe in družbe, bi bila ta bistveno lažja.

V Sloveniji se lahko pohvalimo s kakovostnim izobraževalnim sistemom in tudi s tem, da je velik del prebivalstva vključen v visokošolsko izobraževanje, je dejal prof. dr. Rado Bohinc, predstojnik Pravnega inštituta ZRS Koper. “Res pa je, da se kompetentnost veliko bolj upošteva v zasebnem sektorju kot v javnem sektorju,” je dodal. V javnem sektorju žal prihaja do deformacij, “ki se največkrat razumejo kot politično kadrovanje, ko kompetence niso ključni kriterij za izbor ljudi na odgovorna delovna mesta, ampak kaj drugega, predvsem strankarska pripadnost,” je pojasnil.

O pomenu razvoja kadrov je spregovorila Marta Klevišar, direktorica Adria DOM in Managerka leta 2023. “Pri izboru sodelavcev je ključnega pomena energija posameznika ter kakšno motivacijo in strast prinese - kakšen bo s tem njegov doprinos podjetju. Če pri posamezniku manjka kompetenca, vezana na znanje, je manjši problem kot obratno”.


Najbolj brano