Slovensko-hrvaška odprava z lošinjskim logerjem do francoske Sète

Mitja Zupančič bo 7. marca, na dan slovenskega pomorstva, skupaj s še tremi hrvaškimi prijatelji krenil na 3100 navtičnih milj dolgo pot do francoske Sète. Tam bodo na festivalu Escale à Sète razgrnili jadra obnovljenega plavajočega muzeja, lošinjskega logerja Nerezinac.

PORTOROŽ > Pripadnost morja, neba in kopnega je Mitja Zupančič povezal s tremi željami, tistimi, s katerimi se tako rekoč odpravljajo na pot. “Prva - po srečni vrnitvi, druga - da bi Slovenci in Piran prepoznali te dobre prakse in jih vpletli v turistični produkt Pirana, ki bi lahko zaživel novo življenje, z novo vrednostjo in z novim prepoznavnim turističnim produktom, in tretja - da bi tisti, ki nam grenijo vsakdan, prepoznali, kako lahko ekipa dveh prijateljskih, sosednjih držav sodeluje, si zaupa in ustvarja rezultate v dobrem in slabem.”

Barki povsem zaupajo

Barki, ki je opremljena in pripravljena na dolgo pot, tudi po testni plovbi v začetku februarja, zaupajo. “Brez strahu, toda z velikim spoštovanjem do morja, ki zna biti v zgodnji pomladi vzdolž Sredozemlja precej neizprosno,” je ne glede na opremljenost in obnovo barke poudaril član posadke Steno Vidulić. Ob njem so misel o neskončni moči morja potrdili prav vsi navzoči: ravnatelj Pomorskega muzeja Sergeja Mašera Piran Franco Juri, direktor Turističnega združenja Mesta Mali Lošinj Dalibor Cvitković, ravnateljica Lošinjskega muzeja in Muzeja Apoksiomena Zrinka Ettinger Starčić, direktorica predstavništva Hrvaškega turističnega združenja v Sloveniji Metka Bradetić, avtor projekta Loger Nerezinac Ferdinando Zorović. Pa seveda edini slovenski član posadke Mitja Zupančič.

Za posadko je velika poskusna pustolovščina in pravkar tudi uradno obelodanjena Ekspedicija 2020 v hrvaško-slovenski navezi. Lošinjski loger Nerezinac se je nedavno vrnil s testne plovbe, ki je tako rekoč dala zeleno luč veliko ekspediciji. Kako pa se je v štiričlanski posadki poleg treh Hrvatov znašel na krovu tudi Zupančič? “Tega pa še niti sam ne vem čisto natančno, a šlo je nekako tako. Vse akterje tega projekta seveda poznam skozi festivale morja, skozi čezmejni projekt Mala barka 2 in neformalna druženja. Ko pa je bil na hrvaški nacionalni televiziji lanskega novembra objavljen odmeven prispevek o mojem delu, sem isto minuto, ko je bilo končano predvajanje, prejel klic Ferdinanda Zorovića, sicer skrbnika logerja, ki mi je navdušeno čestital, že čez nekaj dni pa me je povabil v posadko. Menda je to dobra kombinacija, tako pravi, za obe strani za obe državi, pa tudi za nas udeležence, če smo le pripravljeni stopiti skupaj,” je pojasnil zagrizeni ljubitelj pomorske dediščine.

Zahteven podvig

Ekspedicija je podvig ekipe, ki stoji tudi za imenom projekta Mala barka 2. V bistvu gre za plovbo logerja Nerezinac, ki se začne v Lošinju, ob Siciliji, Sardiniji in Korziki, do Sète v Franciji, kjer bo barka sodelovala na enem najbolj pomembnih festivalov morja in mornarjev na stari celini. “Mešana posadka pa bo odličen primer dobre prakse in sobivanja v regiji, kateri pripadamo,” pomen sodelovanja izpostavi Zupančič, ki je bil sprva povabljen kot poznavalec pomorske dediščine, predavatelj in avtor ter predvsem novinar, ki bo iz prve roke pomagal k medijski prepoznavnosti projekta. Na testni plovbi pa je dojel, da ima tudi vse ostale dolžnosti v navigaciji, kot redni član posadke.

Le štirje so, delali bodo v dvojicah, vsaka po šest ur, 24 ur na dan. “Ko imaš izmeno, popularno stražo, si vsako drugo uro tudi sam za krmilom 25 metrov dolgega logerja, ki je celo vpisan na listo hrvaške kulturne dediščine. Prevzemaš odgovornost do barke in posadke. Zimski dnevi na Jadranu in v Sredozemlju pa niso ravno najlažji, temu primerno je tudi življenje na barki, ki nima kajute,” še doda.

---