Vojska je z večjimi naložbami postala bolj zanimiva za zaposlitev

Minister za obrambo Marjan Šarec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš sta predsednici republike Nataši Pirc Musar danes v vojašnici v Vipavi predstavila poročilo o pripravljenosti slovenske vojske za leto 2023. Vojska je za delovanje v miru dobro pripravljena, pripravljenost za delovanje v vojni pa kljub dodatnim vlaganjem še ni dobra.

VIPAVA > Ocene stopnje pripravljenosti vojske v zadnjih letih beležijo rahel napredek. Za delovanje v miru so bile praviloma dobre, za delovanje v vojni pa nezadostne. Izdatki za obrambo se sicer postopno višajo. Enako velja za investicije, za inovacije in raziskave. Zaostanki pri izgradnji ključnih zmogljivosti, nastali v prejšnjih letih, se počasi manjšajo.

Danes sta v Vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi predsednici republike Nataši Pirc Musar o pripravljenosti vojske poročala obrambni minister Marjan Šarec in načelnik generalštaba Robert Glavaš.

Robert Glavaš

načelnik generalštaba

“Izurjeni in usposobljeni smo za delovanje v najtežjih razmerah, zato smo v krizah vedno na razpolago. Kljub temu, da Slovenska vojska ni prva odgovorna za tovrstne aktivnosti, smo vedno priskočili na pomoč.”

Zadnja letna ocena pripravljenosti vojske je enaka kot prejšnja, je poročilo strnil Glavaš. Predsednica republike je sicer prepričana, da je vojska sposobna braniti suverenost in ozemeljsko celovitost države.

Na usposabljanje in vaje pripadnikov vojske so lani bistveno vplivale poplave ter nekatere druge vojaške naloge. “Izurjeni in usposobljeni smo za delovanje v najtežjih razmerah, zato smo v krizah vedno na razpolago. Kljub temu, da Slovenska vojska ni prva odgovorna za tovrstne aktivnosti, smo vedno priskočili na pomoč,” je dodal načelnik generalštaba.

250

milijonov evrov

je bilo lani vojski namenjenih za naložbe. Leta 2016 so bili za to na voljo le trije milijoni.

Veliko pozornosti je vojska posvetila pogodbeni rezervi, za katero so prenovili načrt usposabljanj in jo aktivno vključevali v vaje, operativne naloge in celo na mirovne operacije.

Vojska je začela proces priprav formacij vojne sestave, prenovo mobilizacijskih dokumentov in prilagoditev na zahteve novega strateškega koncepta zveze Nato.

Minster Šarec je poudaril, da je ključna tema zadnjih dveh let modernizacija opreme, pristopa k iskanju novih kadrov in vojaškega razmišljanja. V skladu s tem so se od leta 2016 do leta 2023 investicije povečale s treh na 250 milijonov evrov. Kljub takšnemu povečanju je Slovenija še daleč od cilja, da bi vojski namenila dva odstotka družbenega proizvoda. To naj bi se zgodilo do leta 2030.

Kadrovska slika se izboljšuje. Lani je vojska prvič po letu 2010 spet na novo zaposlila več kot 300 pripadnikov. Udeležba na taborih za mlade se je povečala na 700.

V Vipavi je beseda tekla tudi o obveznem naborništvu, vendar so se navzoči strinjali, da se o tem še ni potrebno pogovarjati.

“Trenutno je treba predvsem bolje promovirati vojaški poklic in več fantov in deklet prepričati, da pridejo vsaj na trimesečno izobraževanje” je dejala predsednica republike.

Najnižjo raven sposobnosti delovanja je glede na letne ocene vojska dosegla med letoma 2014 in 2016. Po letu 2012 so ocene nižje zlasti zaradi varčevanja, pa tudi zaradi spremembe metodologije. Pri ocenjevanju za leto 2021 se je ta znova spremenila, od takrat pa način ocenjevanja ostaja nespremenjen. Pripravljenost naše vojske se po metodologiji Nata ocenjuje od leta 2007, ko je bila na koncu zapisana ocena dobro, a je bilo že tedaj izrazito odhajanje pripadnikov v druge bolje plačane in manj naporne poklice. Vojska je v naslednjih letih trpela še zaradi varčevanja v času gospodarske krize.

---