Goriški camino ima vse, kar imajo veliki

Prvi organizirani pohodi po 80 kilometrov dolgi romarski poti med Oglejem in Sveto Goro bodo junija. Takrat bodo odprli tudi prenovljene prostore nekdanjega družinskega centra na Sveti Gori.

80 kilometrov dolg goriški camino je namenjen za skupine in 
posameznike, za pohodnike in kolesarje. Foto: Nace Novak
80 kilometrov dolg goriški camino je namenjen za skupine in posameznike, za pohodnike in kolesarje. Foto: Nace Novak

NOVA GORICA V sklopu EPK 2025 nastaja tudi romarska pot v več etapah, ki povezuje Oglej s Sveto Goro. Vodilni partner projekta Walk 2 Spirit je Frančiškanski samostan Sveta Gora, projektni partner pa Fundacija Socoba, ki upravlja oglejsko baziliko.

“Glavni cilj projekta je priprava pešpoti, ki bo turistom in romarjem omogočala odkrivanje območja med Oglejem in Sveto Goro. Predvideva tudi prenovo in odprtje namestitvenih prostorov na Sveti Gori, organizacijo ekskurzij za skupine, usposabljanja za mlade vodiče, organizacijo mednarodnih čezmejnih konferenc in drugih kulturnih dejavnosti evropskega pomena,” pove Andrea Bellavite, direktor fundacije Socoba.

Goriška pot od Ogleja do Svete Gore prepleta vse kulturne in zgodovinske motive, povezane z Evropsko prestolnico kulture 2025, in se dotika treh ključnih tematik: korenin, ran in preporoda.

Za vzpon k višjim vrednotam

Pater Bogdan Knavs je poudaril, da bosta zgodovinska sveta kraja, kot sta Oglej in Sveta Gora, združila mnoge pohodnike v duhu evropskega humanizma ter jim omogočila vzpenjanje k višjim vrednotam.

“Pešpot, imenovana tudi Iter Goritiense, je zasnovana za skupine in posameznike, ki jo lahko premagajo peš ali pa tudi s kolesom. Ta camino, ki mu pravimo tudi goriški camino, ima vse, kar imajo veliki,” je ilustriral Nace Novak, vodja projektov pri vodilnem partnerju, ki je poskrbel tudi za del trase omenjene nove pešpoti.

“Pot je dolga 80 kilometrov in poteka v več etapah. Začne se v Ogleju in se vije po ravnini, med polji, ob reki Soči do Zagraja. Z vidika konfiguracije terena sledi drugi in povsem drugačen del poti po Krasu (sprva na italijanskem, potem pa tudi na slovenskem ozemlju), kjer si krajši vzponi in spusti sledijo kot valovi. Pohodnik se lahko potopi v kraški prostor, v divjo naravo stran od urbanega okolja ter odkriva različne zgodovinske znamenitosti vse do Mirenskega gradu. Tu se začne tretji del poti, spet ravninski, ki pa ga po uvodnem delu ob reki Vipavi, med nasadi in polji, zaznamuje hoja skozi urbano območje obeh Goric. Zadnje dejanje te poti je vzpon na Sveto Goro,” je še dejal Novak in dodal, da bodo pohodniki za pot potrebovali od tri do pet dni, ljubitelji kulturno-zgodovinskih znamenitosti, ki jih ob poti ne manjka, pa kak dan več.

Prenočili bodo lahko med drugim v Škocjanu ob Soči, Zagraju, Martinščini, na Vrhu ter v Mirnu, Gorici in na Sveti Gori. “Predvsem si želimo na to pot spraviti mlade z obeh strani meje in jih tako odtrgati od vseh mogočih ekranov, domačine, da bolje spoznajo ta prostor, in vse mlade po srcu. Pohodništvo je vse bolj priljubljena oblika gibanja in goriški camino je pravšnji test za tiste, ki si morda želijo na kako daljšo romarsko pot.”

Slikovito potovanje

“V sklopu projekta želimo privabiti na to območje čim več ljudi, predvsem mlade, npr. tabornike in skavte, iz Italije, Slovenije in Avstrije, ob tem pa izkoristiti jubilejno leto 2025, ki bo zahvaljujoč bogati kulturni dediščini pritegnilo v ta del čezmejnega prostora veliko popotnikov in romarjev iz vse Evrope,” je povedal Mattia Vecchi, projektni vodja Fundacije Socoba. Goriška pot od Ogleja do Svete Gore namreč prepleta vse kulturne in zgodovinske motive, povezane z Evropsko prestolnico kulture 2025, in se dotika treh ključnih tematik: korenin, ran in preporoda.

Prihod na Sveto Goro popotnikom omogoča, da se potopijo v čudovito panoramo goriških hribov in razmišljajo o prehojeni poti. “To popotovanje vsakega romarja in popotnika simbolično spominja na pot vseh tistih, ki so na različne načine prispevali k preoblikovanju navidezno neprehodne meje v tisto, ki je odprta za dialog in nenehna soočanja med narodi. To je pravi zgled za Evropo in svet,” je sklenil Andrea Bellavite.

Ana Cukijati, Primorski dnevnik


Najbolj brano