Pet odstokov ljudi ne zaznava vonja

Vonjalni trening je metoda zdravljenja, ki jo strokovnjaki priporočajo ljudem, ki so izgubili sposobnost zaznavanja vonja in bi si jo radi povrnili.

Med pandemijo covida-19 je bila izguba sposobnosti zaznavanja vonja med glavnimi simptomi te bolezni. Skoraj štiri leta pozneje se eden od petih prebivalcev Velike Britanije (verjetno je tako tudi drugod) še vedno sooča z zmanjšano sposobnostjo zaznavanja vonja, medtem ko eden od dvajsetih poroča celo o anozmiji oziroma popolni izgubi sposobnosti voha. Eden redkih načinov, na katere si lahko povrnemo izgubljeno sposobnost vonjanja, so vonjalni treningi. Pa lahko te naredimo še bolj učinkovite? Vonjalni trening je metoda zdravljenja, ki jo strokovnjaki priporočajo ljudem, ki so izgubili sposobnost zaznavanja vonja in bi si jo radi povrnili. Gre za preprost proces, ki vključuje vsakodnevno njuhanje različnih vonjav - običajno eteričnih olj, zelišč in začimb. Olfaktorni sistem ima edinstveno sposobnost regeneracije senzoričnih nevronov (živčnih celic). Podobno kot izvajanje vaj v okviru fizioterapije pomaga povrniti sposobnost gibanja po poškodbah, redno izpostavljanje vonjavam pomaga povrniti sposobnost zaznavanja vonja, ki jo je pacient izgubil ali zaradi okužbe ali zaradi katerega drugega vzroka, denimo zaradi poškodbe glave.

Vonjalni treningi so dolgotrajni

Več študij je pokazalo, da so vonjalni treningi v laboratorijskih razmerah učinkoviti. Toda nedavne ugotovitve nakazujejo, da v realnih razmerah morda ni tako. Eden od razlogov je, da gre pri vonjalnih treningih za dolgotrajno zdravljenje. Več mesecev lahko namreč traja, da pacienti zaznajo katerikoli vonj; pri nekaterih se to ne zgodi nikoli. Da bi to spremenili, znanstveniki preučujejo, kako bi lahko vonjalne treninge izboljšali. Zelo zanimiva je ideja, da bi informacije, pridobljene z drugimi čutili, oziroma "intermodalne asociacije" uporabili pri vonjalnih treningih ter tako spodbudili zaznavanje vonja in izboljšali rezultate. Pri intermodalnih asociacijah gre za težnjo po povezovanju senzoričnih namigov različnih čutilnih (senzornih) sistemov. Svetlobo denimo povezujemo z glasnostjo, višino glasu z velikostjo, barve s temperaturo, mehkobo z okroglimi oblikami, koničaste oblike pa s hrapavostjo. V okviru preteklih študij se je izkazalo, da te asociacije precej vplivajo na procesiranje senzoričnih informacij, zlasti ko gre za zaznavanje vonjev.

Nedavne raziskave so pokazale, da na sposobnost zaznavanja vonja vpliva kombinacija različnih senzoričnih dražljajev. Senzorični namigi, kot so barva, oblika in višina glasu, imajo pomembno vlogo pri sposobnosti pravilnega zaznavanja in poimenovanja vonjev, vplivajo pa tudi na občutenje prijetnih in neprijetnih vonjav ter njihove intenzivnosti.

Rumenih jagod ne vonjamo

V okviru neke študije so udeleženci morali opraviti test, s katerim so izmerili njihovo sposobnost ločevanja med različnimi vonji. Pokazali so jim rdečo ali rumeno barvo, obris jagode ali limone ter kombinacijo obeh barv in oblik. Izkazalo se je, da so ustrezne asociacije med vonji in barvami (denimo rdeča barva in jagoda) povezane z boljšo sposobnostjo zaznavanja vonjav v primerjavi z vonji in barvami, ki jih udeleženci niso povezali med seboj (denimo rumena barva in jagoda). Čeprav raziskave, v okviru katerih znanstveniki preučujejo, kako bi lahko s temi intermodalnimi asociacijami izboljšali metode zdravljenja izgube sposobnosti vonjanja, še trajajo, so nekatere že prinesle obetavne rezultate.

V okviru nedavne študije, katere cilj je bil proučiti, ali je mogoče učinke vonjalnih treningov izboljšati s pomočjo intermodalnih asociacij, so udeleženci gledali videoposnetek z zvoki, ki so se ujemali z vonjavami, ki so jih njuhali v okviru vonjalnega treninga. Izkazalo se je, da se je po zaslugi kombiniranja intermodalnih interakcij in vonjalnega treninga vohalna sposobnost udeležencev študije izboljšala bolj kot samo z vonjalnim treningom. Rezultati nedavnih študij so torej zelo obetavni in prinašajo nova spoznanja na področju olfaktorne (vohalne) znanosti. Znanstveniki upajo, da bodo na podlagi vsega tega lahko razvili učinkovitejše načine za obnavljanje sposobnosti zaznavanja vonjev. Vonjalni trening je za zdaj ena najboljših metod, po kateri lahko posežejo ljudje, ki so iz različnih razlogov izgubili sposobnost vonjanja. Prav zato bi jih morali spodbujati, da vztrajajo pri njem, saj pomeni zanje najboljšo možnost za ozdravitev.

Avtorici prispevka sta Emily Spencer, doktorska kandidatka na področju olfakcije, Univerza Napier v Edinburgu in Jane Parker, izredna profesorica kemije okusov, Univerza v Readingu.

---