“To so potovanja trgovske ladje N.N., ladijski dnevnik št. 19 - 17. junij 1980 …”

Velikokrat si predstavljamo, da je delo morjeplovcev silno vznemirljivo ali pustolovsko in mu posledično pripisujemo značaj, ki v naših mislih skorajda deluje kot protiutež vsakodnevni rutini. Ničkolikokrat smo vneto in zatopljeno iz prve roke prisluhnili zgodbam s potovanj iz najrazličnejših krajev širom sveta, ki nas redko pustijo ravnodušne. O njih pričajo tudi raznorazne anekdote neobičajnih predmetov prinesenih kot darila iz Afrike ali Daljnega vzhoda in danes služijo kot inventar bodisi dnevne sobe, spalnice ali pisarne.

V prvi vrsti pa lahko te zgodbe v pisni obliki najdemo v ladijskih dnevnikih, ki predstavljajo nepogrešljiv pripomoček na vsakem plovilu. V Pokrajinskem arhivu Koper se ponašamo z bogato zbirko ladijskih dnevnikov, kjer so se dnevno beležili razni navtični zaznamki, kot so smer in hitrost ter položaj ladje, jakost vetra in višina valov, vsakodnevna opravila, morebitna popravila ladje in spremembe na posameznih ladjah (vkrcanja/izkrcanja posadke, vrsta tovora, nakladanje/razkladanje tovora, prihod in odhod iz pristanišča itd.). Poleg vsakodnevnih opravil so za posamezne dneve zabeležene tudi zanimive posebnosti, kot tudi prijetni in neprijetni trenutki iz vsakdanjega življenja mornarjev. Ladijski dnevniki iz arhiva nam tako na dnevni ravni postrežejo podroben vpogled v življenja na morju in pristaniščih ter predstavljajo neizpodbiten dokaz, da ima poklic morjeplovcev tudi drugo plat medalje.

Slepi potnik na ladji

Kot je že razvidno iz naslova, sem si drznil izposoditi frazem iz popularne znanstvenofantastične televizijske serije Zvezdne steze, katere zgodba se nanaša na posadko vesoljske ladje Enterprise. Zaradi narave nekaterih podatkov, kot so npr. občutljivi osebni podatki, ki so navedeni v arhivski dokumentaciji, lahko v slogu znamenitega stavka iz franšize v nekaj točkah povzamemo neobičajen pripetljaj iz leta 1980 na eni izmed trgovskih ladij na poti iz Buchanana v Koper (SI_PAK/0620/001/089_00001):

Ladijski dnevniki iz arhiva nam tako na dnevni ravni postrežejo podroben vpogled v življenja na morju in pristaniščih ter predstavljajo neizpodbiten dokaz, da ima poklic morjeplovcev tudi drugo plat medalje.

Ladijski dnevnik trgovske ladje N.N. - št. 19 - 17. junij 1980:

“Ob 10:00 odkrit slepi potnik. Ob zaslišanju s strani poveljnika ter I. častnika krova je ugotovljeno sledeče: Na ladjo se je vkrcal 14. 6. ’80 ob 4. uri, ko ni bilo nikogar na okoli. Cel čas je bil skrit pod hlodi na skladišču št. 3”.

Ladijski dnevnik trgovske ladje N.N. - št. 19 - 5. julij 1980:

“Po prihodu ladje z Benetk v Koper slepi potnik ''Janez Novak'' se ni dal zapreti v ladijski pripor, kateremu se je fizično upiral in grozil z nožem, ki ga je pred tem vzel iz ladijske shrambe. Zaprli so ga šele po posredovanju poveljnika in treh članov posadke.”.

Ladijski dnevnik trgovske ladje N.N. - št. 19 - 6. julij 1980:

“Slepi potnik zavrača hrano.”

Ladijski dnevnik trgovske ladje N.N. - št. 19 - 7. julij 1980:

“Slepi potnik zavrača hrano.”

Ladijski dnevnik trgovske ladje N.N. - št. 19 - 10. julij 1980:

“Zaradi problemov s slepim potnikom smo ponovno kontaktirali z milico Koper. Na ladjo sta prišla komandir in predstavnik milice, katerima je bil v celoti predstavljen problem v vezi slepega potnika 'Janeza Novaka'. Slednji je v poslednjih dneh se oborožil z nožem in kovinskim delom in kot tak predstavljal nevarnost za posadko.”

Ladijski dnevnik trgovske ladje N.N. - št. 19 - 11. julij 1980:

“Ob 4:30 je dežurni krmilar prebudil I. častnika krova in ga obvestil, da je slepi potnik tekom noči razbil visečo ključavnico, prišel iz svojega bivalnega prostora in se oborožen z nožem gibal po ladji in okrog nje. I. častnik je hotel spraviti z dogovorom tovariša 'Janeza Novaka' v njegov bivalni prostor, ko mu je ta grozil s kuhinjskim nožem. Poklicani so bili varnostni organi pomorske milice Koper, kateri so slepega potnika spravili nazaj na ladjo v svojo kabino. Po odhodu miličnikov z ladje je slepi potnik začel razbijati v kabini in s tem povzročil tudi materialno škodo. Ponovno smo zahtevali intervencijo milice s katero sta se posvetovala oba poveljnika.”

“Ob 10:50 prevzet slepi potnik od strani varnostnih organov pomorske milice Koper v svojo oskrbo in s tem trenutkom je bil tudi izkrcan z ladje. Pooblaščenim iz pomorske milice Koper smo izročili tudi njegovo potno listino in osebno prtljago.”

2279 ladijskih dnevnikov

Ladijski dnevniki so bili kot del fonda SI_PAK/0620 – Splošna plovba izročeni Pokrajinskemu arhivu Koper od Splošne plovbe Piran 17. novembra 1997. Gradivo je razvrščeno po ladjah in v celoti zajema 2279 ladijskih dnevnikov v obliki knjig nastalih med letoma 1933 in 1995. Večina ladijskih dnevnikov je sestavljena iz natanko sto listov s tabelarično predlogo za vsak dan posebej, kateri so ožigosani z žigom SP (Splošna plovba) ali LK (Luška kapitanija). V fondu se nahajajo tudi primeri, ki so nastali pred ustanovitvijo Splošne plovbe (pred letom 1954) in so pisani v navadne zvezke. Slednji pripadajo ladjam, ki jih je Splošna plovba kot rabljene odkupila od drugih podjetij in vsebujejo podatke nanašajoče se na predhodne lastnike in upravljalce teh ladij. Dnevniki so pisani s strani višjih častnikov pretežno v slovenskem in srbo-hrvaškem jeziku, imamo pa tudi posamezne primere pisane v italijanskem, angleškem in japonskem jeziku.

Leto 1954 nedvomno velja kot najpomembnejša prelomnica za razvoj pomorske panoge na našem območju, ki je do sredine 20. stoletja poleg ribištva in solinarstva veljala za najstarejšo gospodarsko panogo na ravni obrti. Tega leta je prenehalo obstajati Svobodno tržaško ozemlje in je k Jugoslaviji bil priključen večji del Slovenskega primorja in Istre. Trst je zaradi pripadnosti k Italiji izgubil svoje naravno zaledje, kar je bistveno vplivalo na njegov nadaljnji pomorski promet in razvoj. Okrnjenost pomorskega prometa v Trstu je predstavljala protiutež slovenskima pomorskima mestoma Koper in Piran, kjer je začel vse bolj naraščati pomorski promet. Januarja 1954 je bilo ustanovljeno podjetje Val, ki se je po nekaj mesecih preimenovalo v Slovenijalinije in je delovalo vse do božiča istega leta. Poglavitna dejavnost novonastalega podjetja so bili plovba, pomorska agencija, transport in mednarodna špedicija.

22. oktobra 1954 je Okrajni ljudski odbor Koper z odločbo št. 5636 (SI_PAK/0095/0461/00001) ustanovil podjetje Splošna plovba Koper s sedežem v Piranu na katerega je prešlo premoženje Slovenijalinije. S tem dejanjem je Splošna plovba postala edino slovensko pomorsko podjetje. S sklepom okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru Reg b I 16/5 [Fi 193/56] (SI_PAK/0095/461/00001) se je naziv podjetja, dne 3. maja 1956 spremenil v Splošna plovba Piran in ga je takega poneslo po morjih.

Čestitke izPokrajinskega arhiva Koper

Osamosvojitev Slovenije je botrovala k razpadu nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga, kar je Splošno plovbo pahnilo v težave. Dodatni finančni problemi za družbo so predstavljala tudi dolgoletna vračanja starih japonskih posojil iz sedemdesetih let. Leta 1995 je lastniški del Splošne plovbe odkupila Republika Slovenija in jo tako rešila od zadolžitve ter postala tudi njen največji solastnik, postopno pa je lastniški delež krepil tudi Plovbin poslovni partner, nemški ladjar Peter Döhle. Slednji je 26. junija 2007 na dražbi odkupil 29,65 odstotka državnega deleža in tako postal večinski lastnik družbe, ki je kljub prodaji obdržala naziv s polnim imenom, pod katerim posluje še danes: SPLOŠNA PLOVBA, podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu, d.o.o.

Ob tej priložnosti zaposleni v Pokrajinskem arhivu Koper čestitamo ob sedemdesetletnici od ustanovitve Splošne plovbe in izkazujemo čast vsem pomorcem, ki so v znamenju S Triglavom in morjem zaobjetega sidra prispevali svoj doprinos na vseh sidrih našega časa.

---