Piran moramo ohraniti, a to ne pomeni, da ga moramo od morja ograditi

Mladi raziskovalec Erik Kralj se v sklopu projekta SCORE (Smart control of the climate resilience in European coastal cities, št. 101003534) na Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper, Mediteranskem inštitutu za okoljske študije s sodelavci ukvarja z zelo aktualno in perečo lokalno tematiko o sonaravnih pristopih za dvig podnebne odpornosti Pirana. Osredotočili so se na omilitvene ukrepe v času vročinskih valov. “Ker je bilo treba izbrati eno samo pilotno območje, smo se odločili, da skupaj z občino in krajani prenovimo piranske terase in na njih uredimo zelene površine, ki bodo na voljo prebivalcem,” pravi Kralj.

V kakšni fazi je omenjeni projekt? Kaj so njegovi cilji?

“Projekt SCORE (Smart Control of the climate Resilience in European Coastal Cities), ki je financiran iz programa Evropske unije Obzorje 2020, je trenutno v ključni fazi, v kateri bodo luč dneva ugledale pilotne rešitve, ki jih snujemo že več kot dve leti. Glavni cilj projekta so dvig podnebne odpornosti v sodelujočih evropskih mestih. Ker so vključena mesta med seboj zelo raznolika - razlikujejo se tako po velikosti, podnebju, pa tudi demografsko, kulturno in gospodarsko -, verjamemo, da bodo projektni rezultati uporabni za odločevalce in prebivalce vseh evropskih obalnih mest. Sam projekt je zasnovan tako, da v celotnem procesu vključuje čim širši krog deležnikov. Ravno preko njihovega vključevanja bo projekt zagotovil trajnost rešitev. Če je rešitev strokovno in znanstveno odlična, a jo vsakodnevni uporabniki zavračajo, se najverjetneje ne bo obdržala preko trajanja projekta. Rešitve, ki jih iščemo, se nanašajo na različne podnebne grožnje in ekstremne vremenske pojave, v Piranu smo se osredotočili na omilitvene ukrepe v času vročinskih valov. Ker je bilo treba izbrati eno samo pilotno območje, smo se odločili, da skupaj z občino in krajani prenovimo piranske terase in na njih uredimo zelene površine, ki bodo na voljo prebivalcem.”

Kakšna je vaša vloga v tem projektu oziroma kaj natančno raziskujete?

“Moja vloga oziroma vloga Mediteranskega inštituta za okoljske študije je v razvijanju strokovnega znanja in usklajevanju tega z vsemi deležniki. V sodelovanju s projektnimi partnerji predlagamo nabor primernih sonaravnih rešitev, opravljamo analizo stroškov in koristi hipotetičnih rešitev ter preučimo na katere lokacije bi lahko umestili katere rešitve. O vseh teh predlogih se dogovarjamo z deležniki in poskušamo odločevalski proces narediti čim bolj vključujoč. Poleg tega dognanja predstavljamo v znanstvenih člankih. Tako smo nedavno objavili članek, s katerim smo želeli preučiti vlogo natančnega spremljanja poplavnih dogodkov pri izgradnji podnebne odpornosti.”

Ekologija, sonaravnost, poplavljanje morja in Piran

Erik Kralj, rojen leta 1995 v Ljubljani, je leta 2018 diplomiral iz geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je nadaljeval študij na magistrskem programu geografija. Leta 2022 je magistriral iz geografije z magistrsko nalogo Ekološki dejavniki pojavljanja jesenovega ožiga (Hymenoscyphus fraxineus) v Sloveniji, v kateri se je ukvarjal z modeliranjem pojavljanja jesenovega ožiga v Sloveniji. V letu 2022 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na ZRS Koper, Mediteranskem inštitutu za okoljske študije. Doktorski študij geografije obiskuje na Filozofski fakulteti v Mariboru, kjer piše doktorat o poplavljanju morja v Piranu in percepciji takšnih dogodkov.

V Primorskih novicah smo precej pisali o temnem scenariju Pirana zaradi dviga morske gladine. Kako ubraniti Piran pred morjem po vašem mnenju? Obstaja kakšna bolj svetla napvoed?

“Seveda je Piran potrebno ubraniti, a to ne pomeni, da ga moramo od morja ograditi. Morda bi bilo smiselno razmisliti tudi o tem, kako lahko spremenimo sebe, ne le svoje okolje. Vsekakor pa sem prepričan, da se bo našla rešitev, saj Piran kljub stoletjem delovanja narave še vedno stoji.”

Ste morda seznanjeni s kakšnimi idejnimi projekti o sistemu obrambe pred poplavljanjem morja? Kaj menite o njih?

“Seznanjen sem z nekaterimi predlogi, ki pa se mi vsak posamezno ne zdijo najboljši. Pri takšnih projektih je vedno potrebno gledati širše. Poplavljanje morja ni edina težava, s katero se Piran sooča, rešitve za ta problem pa lahko potencirajo ostale. Ne smemo ponavljati napak iz preteklosti, ko se je novo infrastrukturo v mesto umeščalo brez misli na prihodnost. Poleg tega menim, da se takšne idejne projekte pogosto predstavi kot nekakšen "vzemi ali pusti", kjer se v odločevalski proces ne vključuje vseh uporabnikov prostora, kar seveda vodi v nezadovoljstvo in v končni fazi v propad projekta.”

“Ali je sploh smiselno pred morjem obvarovati mesto, ki je nastalo zaradi morja, živelo z njim in od njega. Morda bi bilo smiselno razmisliti tudi o tem, kako lahko spremenimo sebe, ne le svoje okolje. Vsekakor pa sem prepričan, da se bo našla rešitev, saj Piran kljub stoletjem delovanja narave še vedno stoji.”

Kako bi po vašem mnenju veljalo sonaravni pristop vkomponirati v protipoplavno zaščito Pirana?

“Če govorimo o poplavah, ki jih povzroča preobremenjenost meteorne kanalizacije, potem je odgovor enostaven - zadrževanje deževnice. S takšnim pristopom bi bilo mogoče rešiti dva problema hkrati. Voda ne bi več poplavljala ulic in trgov, saj bi se razbremenil sistem odvajanja vode. Ker bi se jo zbiralo v zadrževalnikih, bi lahko to vodo uporabili na primer za zalivanje zelenja. Če je govora o morskih poplavah, bi bilo morda najbolj sonaravno, da prilagodimo svoje vedenje. V preteklosti v pritličjih zgradb, ki ležijo v neposredni bližini morja in praktično na nivoju morja, škodni potencial ni bil takšen kakor danes, ko se v te prostore umešča turistične apartmaje.”

Pirančani v starem mestnem jedru se v zadnjih letih soočajo s številnimi poplavami zaradi močnih nalivov. Bi lahko bila ena od rešitev za ublažitev teh težav umik asfalta in uporaba tlakovcev s peščenimi fugami, ki vpijejo meteorno vodo?

“Seveda. Z neprepustnimi materiali se je povečal površinski odtok vode, ponikanja v tla pa praktično ni več. Z uporabo vodoprepustnega načina tlakovanja bi omogočili ravno to pronicanje vode v tla, kar bi dejansko pomenilo, da se piranske ulice ne bi več ob vsakem deževju spremenile v hudournike. Takšno tlakovanje je tradicionalni način tlakovanja in kot tako tudi zelo pomemben del kulturne dediščine, ki pa se je ne zavedamo dovolj. Da ne govorimo o tem, da asfaltirane površine niso pretirano estetske.”

“V preteklosti v pritličjih zgradb, ki ležijo v neposredni bližini morja in praktično na nivoju morja, škodni potencial ni bil takšen kakor danes, ko se v te prostore umešča turistične apartmaje.”

Katero področje v Piranu bi po vašem mnenju še terjalo sonaravne pristope?

“Piran se lahko pohvali z izjemnim zelenim zaledjem, v svojem urbanem jedru pa je z zeleno infrastrukturo dokaj skop. Premore sicer veliko mikrozelenih elementov, predvsem drevesc v loncih in cvetličnih korit. Primanjkuje pa mu pravih zelenih površin, ki so v duhu maksimizacije izrabe prostora odrinjene oziroma kar izrinjene. Marsikdo bi mi sicer nasprotoval, vendar menim, da je v Piranu kar nekaj lokacij, kjer bi lahko namesto parkiranih avtomobilov vzpostavili zeleno infrastrukturo. Res bi nekaj lastnikov avtomobilov izgubilo parkirno mesto, a bi zato vsi okoliški prebivalci pridobili kos narave. Je pa pri vsakem takšnem posegu v prostor vse odvisno od želja prebivalcev in ostalih uporabnikov prostora, pa tudi od politične volje odločevalcev.”

S čim se trenutno še ukvarja Mediteranski inštitut za okoljske študije ZRS Koper, kjer ste zaposleni kot mladi raziskovalec?

“Na inštitutu se ukvarjamo z raznolikimi projekti, ki jim je skupna skrb za okolje in dobrobit prebivalcev ter skupnosti. Ta skrb se odraža v tematikah naših projektov. Te so zelo široke, poudaril bi na primer ohranjanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti, prilagajanje na podnebne spremembe, spodbujanje krožnega gospodarstva ter oblikovanje in vrednotenje okoljske zakonodaje.”

O čem pišete doktorat na Filozofski fakulteti v Mariboru?

“Tema moje dizertacije se vrti okoli beleženja morskih poplav v Piranu in percepcije takšnih dogodkov. Najbolj zanimivo se mi zdi, da se razumevanje nevarnosti poplav zelo razlikuje od posameznika do posameznika. Nekateri se morja bojijo in se želijo fizično ograditi od njega, drugi morje dojemajo kot nekaj, na kar se ne da in ne sme vplivati. V praksi je treba najti sprejemljiv kompromis med obema pogledoma.”

S kakšnimi izzivi se soočate kot mladi raziskovalec v Sloveniji?

“Trenutno je moj največji izziv usvojiti veščine dobrega raziskovalca. Delo raziskovalca je veliko več, kot samo prebiranje in pisanje znanstvene literature. Zahteva tudi veščine, ki se jih lahko priuči zgolj s prakso in se jih ne da naučiti čez noč. Verjetno sta dve takšni, ki se mi zdita ključni za uspešno kariero raziskovalca, pisanje projektnih prijav in učinkovito sporočanje znanstvenih dognanj.”

Kje se vidite, denimo, čez deset let?

“Projektnim partnerjem iz tujine razkazujem dobre prakse prilagajanja na podnebne spremembe v Sloveniji. Prva postaja je podnebno odporen Piran.”

---