Novo na knjižnih policah ANNALES ZRS: Med prostorom in družbo. Regionalna in multikulturna identiteta Vojvodine

Monografija z naslovom Med prostorom in družbo - Regionalna in multikulturna identiteta Vojvodine, ki je izšla pri ANNALES ZRS, znanstveni založbi ZRS Koper, je rezultat večletnega raziskovalnega dela avtorice dr. Ksenije Perković, ki ga je delno opravila na več različnih univerzah in raziskovalnih inštitutih v tujini (Italija, Nizozemska, Finska, Avstrija, Srbija).

To je ključno zaznamovalo celoten raziskovalni proces, saj je avtorici omogočilo spoznavanje nekaterih novih (in drugačnih) teoretičnih pogledov. Knjiga na več kot 400 straneh obravnava Vojvodino kot regijo z izrazito multikulturnim značajem, za katero je značilno sobivanje različnih etničnih skupnosti skozi čas. Dejstvo je, da je migracijska dinamika skozi zgodovino, v največji meri pa v povojnih časih v 20. stoletju, bistveno spreminjala predvsem etnodemografsko strukturo prebivalstva in s tem vplivala na odnose med različnimi etničnimi skupinami, pri čemer je posebna pozornost namenjena odnosu med srbsko večino in preostalimi tam živečimi manjšinami. Množični prihod srbskih beguncev po razpadu Jugoslavije in hkratno izseljevanje avtohtonega prebivalstva so privedli do bistveno spremenjenih demografskih razmerij prebivalstva Vojvodine.

Sobivanje v različnosti

Opravljena analiza na študiji primera Vojvodine pripomore k razumevanju družbenih in prostorskih procesov in pojavov v multikulturni regiji, pri čemer je poudarek na spremembah, ki so odraz intenzivnega geopolitičnega dogajanja zlasti v obdobju 90. let prejšnjega stoletja. Med drugim je bil cilj študije časovno in prostorsko analizirati spreminjanje etnične strukture prebivalstva ter multikulturnih vidikov pokrajine. Opravljena raziskava je skozi zbrane avtobiografske intervjuje omogočila identifikacijo vrednostnih usmeritev, pričakovanj, potreb ter identitetnih in prostorskih percepcij prebivalstva. Ker je bilo v ospredju tako oblikovanje kot tudi ohranjanje multikulturnosti v skupnem prostoru, je bil pogled usmerjen v obstoječe prakse sobivanja in potenciale za ohranitev teh tudi v bodoče.

Dolgotrajno sobivanje v različnosti se odraža v specifični identiteti njenih prebivalcev, skupnih kulturnih obrazcih, ki se razlikujejo od kulturnih obrazcev prebivalcev južnejših predelov, ne nazadnje pa se je izkazalo, da so avtohtoni prebivalci ne glede na etnično pripadnost razvili tudi specifično obliko medsebojne družbene interakcije in komunikacijskih praks. Oblikovanje skupne regionalne identitete v multikulturnem prostoru je eden od tistih dejavnikov, ki je v znatni meri prispeval k ohranjanju multikulturnosti vse do danes.

Skupna regionalna pripadnost

Vsem prebivalcem Vojvodine je skupno, da živijo v do določene mere avtonomni regiji, s katero se prav tako bolj ali manj identificirajo. Navezanost na ta prostor se kaže v oblikovanju regionalne identitete in njenih subregionalnih in lokalnih različic. Proces oblikovanja vojvodinske regionalne identitete je v knjigi postavljen v širši družbeni kontekst, saj ga ne gre opredeljevati zgolj v prostorskem okviru, temveč je treba upoštevati in analizirati tudi družbene odnose in prisotne družbene okoliščine. V tej luči monografija obravnava tudi spreminjanje stopnje (politične) avtonomije regije ter odnosa med regijo in centralno oblastjo. Centralizacija Srbije in omejevanje avtonomije Vojvodine v okviru Miloševićevega avtoritarnega režima sta pustili številne negativne posledice ne samo na gospodarski, politični in kulturni razvoj regije, temveč sta imeli negativen vpliv tudi na že začete procese multikulturalizacije in izvajanje pravic tamkajšnjih manjšin.

Knjiga predstavlja doprinos k boljšemu razumevanju ključnih elementov pri ohranjanju multikulturnosti v regiji ter vloge skupne regionalne pripadnosti in zavesti kot enega izmed ključnih dejavnikov obstoječe in bodoče koeksistence pripadnikov različnih etničnih skupin na skupnem teritoriju Vojvodine.

---