(INTERVJU) Karin Šmid: Digitalna orodja razkrivajo skrite vzorce

Zakaj so spomeniki prvi, ki jih odnese menjava režimov, stavbam pa se godi bolje? Kako lahko z novimi tehnologijami prepoznavamo skrite vzorce in povezave, ki vplivajo na podobo mest v daljših časovnih obdobjih? S temi in drugimi vprašanji se v svojem doktoratu ukvarja umetnostna zgodovinarka Karin Šmid, ki je od lani zaposlena v Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper.

Mlada raziskovalka Karin Šmid v svojem doktoratu raziskuje spremembe, ki so doletele Maribor v 20. stoletju. To počne tudi z uporabo informacijskih tehnologij in novih metod v humanistiki in družboslovju. Obenem je vključena v projekte in organizacijo dogodkov na ZRS Koper.

Diplomirala je leta 2017 iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, sledil je magistrski študij umetnostne zgodovine in zgodovine, leta 2020 pa je dobila mesto raziskovalne asistentke v okviru projekta Transfer of Cultural Object in the Alpe Adria Region in the 20th Century (TransCultAA), katerega nosilec je bil Raziskovalno-dokumentacijski center JAS.

“Tudi druge vede posegajo na področje umetnostne zgodovine, denimo razvijalci umetne inteligence, ki delajo na algoritmih za prepoznavanje avtorstva nepodpisanih umetnin.”

V začetku leta 2022 je opravljala trimesečno prakso v umetnostnem muzeju Marburg an der Lahn v Nemčji, lani jeseni pa je začela z delom na Inštitutu za filozofske in religijske študije ZRS Koper.

V svojem doktoratu se ukvarjate s povezovanjem humanistike in družboslovja z informacijskimi tehnologijami. Za kaj pravzaprav gre?

“Vsa našteta področja so zelo obsežna, tako v svojih raziskovalnih fokusih kot metodah. Interdisciplinarni pristop, torej uporaba metod iz različnih področjih, ni v svetu raziskovalcev nič novega. Tudi vključevanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij poteka že zelo dolgo. Pospešena digitalizacija, ki se dogaja v naši družbi, pa se odraža tudi v raziskovalnih pristopih.”

“Tehnologija lahko muzejske in galerijske zbirke naredi veliko bolj dostopne najširši publiki in veseli me, da se to s pridom uporablja.”

Na kakšen način je digitalizacija prisotna v raziskavah na področju družboslovja?

“Najbolj znana orodja, ki delujejo že leta, lahko rečemo desetletja, kot so SPSS za obdelavo statističnih podatkov in geografski informacijski sistemi GIS za obdelavo geografskih podatkov, pa tudi 3D modeliranje obstoječih in danes izgubljenih objektov in predmetov, šele odpirajo bogat svet računalniških orodij. Raziskovalci pa opažajo, da se razkorak med tistimi, ki uporabljajo 'tradicionalne' metode, in raziskovalci, ki uporabljajo metode digitalne humanistike, veča.

Za kvalitetno uporabo metod je potrebnega vedno več znanja s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, pa tudi osnov programiranja. To pa v študijskih programih humanističnih smeri redko najdemo.”

“Spomeniki izražajo določeno vladavino ali ideologijo, zato so običajno prvi, ki so uničeni ali vsaj umaknjeni ob menjavi režima.”

Kako prepoznati avtorje nepodpisanih umetnin

Za katere metode pa gre in v katerih primerih so uporabne?

“Gre za veliko različnih metod, pospravljenih pod en termin. Njihovo koristnost je zato treba upoštevati glede na posamezno metodo in na raziskovalni problem, ki ga poskušamo analizirati. Med drugimi lahko omenim 'data mining', analizo besedil in vizualizacijo podatkov, pa sem šele začela z najbolj prepoznavnimi. Najbolj splošno opredeljena korist je obdelava množice podatkov, ki na prvi pogled niso povezani. Pogosto pa so te povezave spregledane tudi pri analizi.”

Ste umetnostna zgodovinarka. Kako je računalniško programiranje lahko uporabno denimo v galerijah in muzejih?

“Vse nove metode, ne samo iz nabora digitalnih orodij, doprinesejo k novim spoznanjem, odpirajo nove perspektive in s tem odgovore na vprašanja o naši družbi.

Digitalna orodja so po eni strani odlična za analizo kompleksnih in tako imenovanih velikih podatkov, ki jih posameznik preprosto ne more procesirati. Tako lahko po različnih poteh pridemo do novih ugotovitev, 'skritih' vzorcev in povezav.

Možnosti je veliko in preizkušajo se različni pristopi. Tudi druge vede posegajo na področje umetnostne zgodovine, denimo razvijalci umetne inteligence, ki delajo na algoritmih za prepoznavanje avtorstva nepodpisanih umetnin.”

Muzejske zbirke, dostopne širokemu občinstvu

Kako pa bi razmejili, kje je tista točka, kjer se zmožnosti računalniškega programa končajo in kjer mora vendarle poseči človek?

“Računalnikom je potrebno priznati njihovo procesorsko moč. Prav ta del moramo izkoristiti, medtem ko se ljudje osredotočamo na vsebino in interpretacijo. Po drugi strani pa so digitalna orodja tudi odlična za predstavitev ugotovitev širši publiki. Tehnologija lahko muzejske in galerijske zbirke naredi veliko bolj dostopne najširši publiki in veseli me, da se to s pridom uporablja.”

Tudi prostorske in vizualne spremembe, ki so doletele Maribor v 20. stoletju, boste predstavili s pomočjo novih tehnologij. Na katere vidike se boste osredotočili?

“Izmed velikega nabora digitalnih orodij vidim za tematiko, ki jo raziskujem, največ koristi v vizualizaciji podatkov. Ta zelo obširni pojem zajema vse od prikaza točk na zemljevidu do shematskega prikaza povezav med organizacijami, pa še vse, kar pride vmes. Treba je razlikovati med vizualizacijo podatkov za posredovanje znanja javnosti in na drugi strani vizualizacijo, ki je namenjena odkrivanju novega znanja. S slednjo želim doprinesti k razumevanju, kako posamezniki in institucije oblikujejo mesto tako, da odraža njihova nacionalna, jezikovna, razredna in religijska prepričanja ter pripadnosti.”

Usoda kulturne dediščine ob bombardiranju

Ob katerih zgodovinskih prelomnicah pa je Maribor doletelo največ sprememb?

“Na to vprašanje bom lahko točno odgovorila, ko doktoriram (smeh). Vsekakor je treba izpostaviti zavezniško bombardiranje Maribora med drugo svetovno vojno, da bi nacistom uničili pomembno prometno infrastrukturo, predvsem železnice, pa tudi vojaško industrijo. V Mariboru je bila med drugim tudi tovarna letalskih motorjev. Zaradi uničenja, ki je bilo zelo obsežno - v literaturi se govori o kar 50 odstotkih uničenih stavb -, so v povojnih letih tudi največ gradili, marsikje pa so nadomestne objekte zgradili šele v 70. in 80. letih minulega stoletja.”

Kaj pa druga obdobja? Lahko izpostavite še kak primer, ko je v Mariboru prišlo do uničevanja kulturne dediščine?

“Spremembe so se dogajale tudi v drugih obdobjih. Pogosto so spremembe, ki bi jih označili za manj pomembne od bombardiranja, bolj povedne. Taka je bila gradnja in nato rušenje pravoslavne cerkve v Mariboru. Nekaj let, med letoma 1936 in 1941, je cerkev stala v parku na današnjem Trgu Generala Maistra, torej med zgodovinskim centrom, ob gradu, kjer je bil že takrat muzej, poleg osrednje gimnazije (danes je to I. gimnazija) in mestne občine, v prostoru z močno zgodovinsko, upravno in izobraževalno simboliko. Ob okupaciji leta 1941 pa je bila prva stavba in ena izmed redkih, ki so jo Nemci naročili zrušiti. Zanimivo je, da je pred tem na današnjem Trgu Rudolfa Maistra stal spomenik Mariborčanu, avstro-ogrskemu viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu (do 1918), danes pa je na skoraj identično mesto postavljen spomenik generalu Rudolfu Maistru. To je zelo očiten primer, kako lahko določen, lahko rečemo zelo majhen, prostor simbolno spreminja identiteto.”

Spomeniki so prvi podvrženi uničevanju

Se kateremu področju kulturne dediščine še posebej posvečate?

“Pri kulturni dediščini se osredotočam na zgradbe in spomenike. Spomeniki so skozi celotno zgodovino človeštva v vseh družbah, pa tudi še danes, podvrženi uničevanju. Tako v Sloveniji beremo o vandalizmih, obsežnejša rušenja pa so bila leta 2020 denimo v ZDA v času protestov po smrti Georgea Floyda in gibanja Black Lives Matter.”

Zakaj so prav spomeniki prvi “na tnalu”, ko gre za spremembo režima?

“Spomeniki izražajo določeno vladavino ali ideologijo, zato so običajno prvi, ki so uničeni ali vsaj umaknjeni ob menjavi režima. Zgradbe doživljajo drugačno usodo.”

Zakaj?

“Lahko bi rekli, da zato, ker so uporabne. V njih lahko živimo in delamo, lahko se jih tudi preoblikuje. Ali pa se jih 'preprosto' pusti propadati. Odvisno od potreb mesta in prebivalstva. Če grem na raven Maribora, sta bili za mesto glavni prelomnici leta 1918 in 1945. Takrat sta se zgodili največji menjavi političnega ustroja in prebivalstva, s tem pa prevladujoča in vladajoča narodnostna, jezikovna, religijska in razredna identiteta.”

---