Voda ni samoumevna in njeni viri niso neskončni
Uvodniki
20. 10. 2023, 12.39
, posodobljeno: 20. 10. 2023, 12.42
16. oktobra smo obeležili 43. svetovni dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo je z letošnjim sloganom “Voda je življenje, voda je hrana. Nihče ne sme biti pozabljen.” izpostavila pomen vode. V razvitejšem delu sveta pogosto dojemamo razpoložljivost vode kot nekaj samoumevnega, a ta dragoceni vir ni neskončen, vse glasneje opozarjajo strokovnjaki.
Po podatkih Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) se je na svetu v zadnjem stoletju razpoložljiva količina pitne vode na osebo zmanjšala za 20 odstotkov. Rast prebivalstva, urbanizacija, hiter ekonomski razvoj in podnebne spremembe močno vplivajo na razpoložljivost in neoporečnost vodnih virov. Po podatkih Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo danes deset odstotkov svetovne populacije živi na območjih, ki so visoko izpostavljena pomanjkanju vode, štiri milijarde ljudi pa živi na območjih, kjer primanjkuje pitne vode. In čeprav se o tem premalo govori, so številne današnje svetovne krize pogojene prav z dostopi do pitne vode.
Vsako leto na svetu zavržemo milijardo ton hrane, kar pomeni 17 odstotkov hrane, ki je na voljo potrošnikom po vsem svetu.
Voda je temelj naše prehrane. Približno 600 milijonov ljudi je vsaj delno odvisnih od vodnega prehranskega sistema, kar 95 odstotkov hrane pa pridelamo na kopnem, to pa ob rodovitni prsti zahteva tudi velike količine vode. V svetovnem merilu kmetijstvo porabi 72 odstotkov sladke vode, povpraševanje po vodi za potrebe kmetijstva pa naj bi se do leta 2050 povečalo za 35 odstotkov. Hkrati ni nepomemben podatek, da vsako leto na svetu zavržemo milijardo ton hrane, kar pomeni 17 odstotkov hrane, ki je na voljo potrošnikom po vsem svetu. To povzroča izgubo dragocenih virov za njeno proizvodnjo, kot so voda, zemlja, energija, finančni viri in delovna sila. Na drugi strani ni nepomemben podatek, da več kot 80 odstotkov svetovne odpadne vode izpustimo v okolje brez čiščenja, je na konferenci ob svetovnem dnevu hrane, ki sta jo v Ajdovščini pripravila Evropska mreža za živilsko tehnologijo in Evropsko združenje za turistični menedžment, izpostavila dr. Blaža Nahtigal z ministrstva za kmetijstvo.
To je daleč od ciljev trajnostnega razvoja, se strinjajo strokovnjaki, ki zato opozarjajo na nujnost preoblikovanja prehranskih sistemov v trajnostne, pravične in odporne - kar pomeni tako trajnostno pridelavo kot tudi trajnostno predelavo in trajnostno porabo hrane. In kot smo lahko slišali, je v celotni kmetijsko-živilsko prehranski oskrbovalni verigi ob številnih izzivih še veliko prostora za izboljšave. Tudi pri nas. Pomembno vlogo pri tem imajo raziskave, inovacije, naložbe in tudi izmenjave dobrih praks.
Z zadnjimi se lahko pohvali tudi Vipavska dolina. Tudi na področju pridelave hrane. Ob uvajanju novih sort in kultur, odpornih na visoke temperature, sušo in veter, so vzpostavili sistem spremljanja pojava spor in žuželk, ki kmetovalcem in strokovnim službam prek aplikacije pomaga pri odločanju o uporabi škropiv. V Vipavski dolini so prvi preizkusili tudi državni sistem za podporo namakanju, ki od leta 2021 deluje pod okriljem Agencije za okolje, uporabljajo pa ga lahko vsi kmetje. Gre za tako imenovano informirano namakanje, pri katerem lahko pridelovalec s podatki o priporočljivi dnevni količini vode odgovorno čaka na dež in ne zgolj čaka na dež, izpostavlja dr. Rozalija Cvejić z Biotehniške fakultete. Slovenija je trenutno edina evropska država, ki ima ta sistem.
A to ni dovolj. Naša država se namreč umešča med države, katerih kmetijstvo bo v prihodnosti še bolj ranljivo za sušo, in hkrati med države, ki imajo enega najmanjših deležev kmetijskih zemljišč v uporabi, opremljenih z namakalnimi sistemi. V sušnih letih to pomeni izgubo pridelka in neodgovorno rabo hranil, svarijo strokovnjaki. Zato pozdravljajo načrtovane naložbe v namakalne sisteme, a pristavljajo, da je treba vodo tudi v kmetijstvu uporabljati pametno.
S temi napotki se v zgornji Vipavski dolini lotevajo gradnje namakalnega sistema. Če se bodo uresničile napovedi in bo skoraj 40 milijonov evrov vredna naložba dokončana v letu 2028, hkrati pa bodo v spodnji Vipavski dolini obnovili približno 200 kilometrov obstoječega sistema, se bodo morda po dolgih desetletjih uresničile tudi besede o Vipavski dolini kot vrtu Slovenije. Kar pa ima tudi širši pomen. “Če bo Vipavska dolina dejansko zadovoljila lastne potrebe po vodi, bo produkcija kakovostne hrane bistveno večja, kot je danes. Lahko bomo jedli bistveno več domače hrane, ki je kakovostnejša, ker je od njive do mize le par ur ali par dni potovanja. In ne bo nam treba kupovati hrane iz Španije in podobnih dežel, kjer, naj spomnim, večina vode, ki se tam uporablja za namakanje, prihaja iz naprav za čiščenje odpadnih vod,” razmišlja ajdovski rojak, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in predsednik sveta za varno hrano dr. Peter Raspor.