Demografska politika je trajnostno delo tesnega sodelovanja

Mučno je opazovati razpadanje druge najmočnejše, sicer pa že 15. vlade v 32-letni državi. Še težje je zavedanje, da nobena vlada z razpolovno dobo dobrih dveh let ne more narediti za državo in državljane nič bistvenega za dolgoročno stabilno življenje. Večno, tudi v postarani Evropi prezrta demografija je ob podnebnih spremembah tista, ki bo sedanjo nestabilnost spremenila v polom.

Spremljamo razpadanje vlade. Razžira sama sebe. Prav je, da je koalicija pospremila zablode znotraj sebe do novinarjev. Hudo je, ker se sočasno cvre v peklu izkušenj prehitro v koruzo vržene puške ene od bivših vlad in hujše naslednice, saj ji to jemlje vso moč za vsaj malenkostno bolj učinkovito delo. Ob odsotnosti izkušenj, etike in podobnih ne bodi jih treba malenkosti, upanja na resne vsebinske reforme ni več. Pravzaprav je to padlo v vodo že ob odpovedi davčni materi vseh reform. Še manj gre pričakovati uvedbo kakšne nove politike ali sistema, pa naj bodo - z demografsko in dolgotrajno oskrbo na čelu - še tako nujne.

V razmerah, ko države ne vodijo politiki, pač pa lobiji za tisto prgišče ljudi, ki so si nagrebli večino bogastva te države, prebivalstveno usihajoča Slovenija nima prihodnosti.

Čeprav imamo zakon, celo drugega sprejetega po dvajsetletnem uvajanju, je sistem dolgotrajne oskrbe neuresničljiv. Ne samo zaradi predvidenega prispevka, ki ga bodo kapitalski lobiji tako ali drugače onemogočili, pač pa zaradi demografije. Pravkar po obstoječih domovih starejših zaradi pomanjkanja delavcev sameva več kot 700 postelj, v vrstah zanje in za pomoč na domu čaka tisoče nemočnih starejših, samevajo novozgrajeni domovi. Dogaja se, kar so demografi napovedali že v prejšnjem stoletju. Delavcev ni! Za uvod jih več tisoč manjka na nesmiselno predvidenih centrih za socialno delo kot vstopno točko v dolgotrajno oskrbo.

Denarja, navkljub 765 milijonov evrov visokem devetmesečnem primanjkljaju državnega proračuna, ne manjka. Da ga politiki in vsi, ki namesto njih vodijo državo, z lopatami kidajo v gnojne jame, vemo že dolgo. Kljub temu smo pravkar znova presenečeni, ker so nameravali milijone evrov zmetati čudežnim deklicam in dečkom, ki zmorejo voditi pregrešno drage projekte ob svojih državnih službah in družinah. Rezultatov pač zares ne preverja nihče.

Dodelitev kar 589.000 evrov za nekakšno opolnomočenje partnerstva CER za trajnostno gospodarstvo, z vodilnimi gospodarstveniki na njegovem čelu, je pričakovano. Ne zato, ker status nevladne organizacije, zakonu navkljub, pri nas lahko dobijo vsi, tudi združbe z izpričanimi neonacisti na čelu. Pač pa zato, ker je to zgolj enkrat več potrdilo, da državo namesto politikov vodijo trgovci z novci.

Je bila res potrebna naravna katastrofa, da so prišli na dan nenormalni dobički bank v tuji lasti? Kakopak je bil pričakovan tudi upor obdavčenju. Podobno solidarnostnemu prispevku za obnovo po ujmi. Ste slišali, da bi mu nasprotoval kdo z minimalno plačo? Ali pa žalost in jezo ob napovedani neuskladitvi socialnih transferjev z inflacijo?

“Ogroženih” v Sloveniji ni mogoče slišati. Vse skupaj razgalja majhnost, nemoralnost, zbirokratiziranost ... Slovenije. Zaradi vsega tega in še česa je obnova po vodni katastrofi zastala. Za to nikakor ne more biti kriv en sam človek, primorski minister Uroš Brežan. Sprejel je objektivno odgovornost za vse nakopičene slabosti in težave v ministrskih sobanah. Kar je dobro! Slabo pa je, da bolj krivi, morda nesposobni in nesodelovalni, niti ne vedo, kaj odgovornost je in da si zaradi tega poplavljeni ne morejo obetati želene hitrejše obnove.

V razmerah, ko države ne vodijo politiki, pač pa lobiji za tisto prgišče ljudi, ki so si nagrebli večino bogastva te države, prebivalstveno usihajoča Slovenija nima prihodnosti. Odsotna demografska politika je trajnostno delo. Ob etiki zahteva sodelovanje čisto vseh resorjev v državi, javnih zavodov in gospodarstva od poslednjega skoraj praznega zaselka do preobljudene Ljubljane. Takega sodelovanja politiki niso sposobni, dejansko vladajoči kapitalisti pa si ga ne želijo. Smiselna, vsaj z resnimi evropskimi državami primerljiva politika bi jim odškrnila delček nakopičenega bogastva. Tega ne bodo dopustili.

Sloveniji zato grozi samomor Slovenstva. Ni zraslo na našem zelniku. Zgolj soglašamo z mislijo novinarja Marijana Zlobca, ki jo je zapisal ob predstavitvi knjige Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji. Pripravljeno s podatkih iz leta 2018, leta 2023 s slabšimi demografskimi razmerami dokazuje, da so razmere bolj kritične od slabih napovedi. Kljub temu bi morali analizo prebrati vsi politiki in gospodarstveniki. Seveda jih ne zanima. Morda je dobro, da niti večine Slovencev ne, saj strah povzroča še večji stres kot neumnosti, ki smo jim v tej državi priča.

---

---