Kadrovske “zadrege” tudi v regionalnih kulturnih ustanovah

V mandatu prejšnje vlade je precejšnjo pozornost vzbudilo kadrovanje, ki se mu niso mogle izogniti niti nekatere kulturne ustanove nacionalnega pomena, kot npr. Muzej novejše zgodovine, Moderna galerija ,,,, nemajhno pozornost je vzbudilo tudi vprašanje “ukinitve” muzeja slovenske osamosvojitve. Pri umeščanju oziroma razreševanju kadrov v tamkajšnjih ustanovah je v veliki meri botroval kriterij politične, strankarske oziroma ideološke pripadnosti, mnogo manj pa kriterij strokovnosti in ugleda na ožjem in širšem strokovnem področju.

A kadrovske “zadrege” očitno niso prisotne zgolj na nacionalnem nivoju, temveč segajo tudi na regionalni nivo, vendar jim v tem primeru bolj kot politična in ideološka opredeljenost kandidatov botrujejo drugi, mnogo bolj pragmatični razlogi.

Dolgoletno vodenje koprskega Pokrajinskega muzeja v letih 1977 - 2004 mi je omogočilo, da sem dodobra spoznal mehanizme, razmišljanja in nagibe vsakokratnih oblastnih struktur oziroma vseh tistih činiteljev, ki so lahko vplivali na kadrovsko zasedbo v kulturnih ali pa tudi učno-vzgojnih in znanstvenih ustanovah na obalnem območju. Kljub temu sem vendarle skozi daljša obdobja ohranjal vtis, da je bila strokovnost kandidatov, njihova širša razpoznavnost v prostoru in času, eden od poglavitnih kriterijev pri odločanju o njihovi umestitvi na vodilno delovno mesto.

Po odhodu s koprske muzejske ustanove (2004) sem moral svoje dotedanje gledanje na kadrovanje v mnogočem spremeniti: vsi dotedanji kriteriji so domala padli v vodo, saj je očitno zadostovalo, da so vodstveni kadri “pripadali pravi strani” in s tem postajali zgolj neke vrste vršilci dolžnosti ter opravljali tekoče posle, ustanovitelja (MO Koper) pa očitno ni zanimalo, kakšno je pravzaprav poslanstvo te kulturne ustanove.

Nikakor nočem pri tem zmanjševati ali celo zanikati prizadevanj vseh tistih vodilnih kadrov, ki so mi sledili, saj sem bil vesel dokončne prenove kompleksa palače Belgramoni-Tacco, kjer se še vedno nahaja jedro muzejskih zbirk, kot pridobivanja in urejanja novih prostorskih kapacitet tudi izven matične občine. Pri tem je treba naglasiti, da so se v povojnem obdobju zamenjale že tri generacije muzejskih delavcev: prva v letih 1975/76, ko so različne okoliščine botrovale odhodu celotnega strokovnega kadra in sem moral ob svojem nastopu leta 1976/77 z veliko vztrajnosti in prizadevanj vzpostaviti povsem novo strokovno zasedbo, hkrati pa se že tudi lotiti celovite prenove muzejske zgradbe, ki je potekala v letih 1981/85. Šele ta prenova je omogočila sodobnejšo postavitev muzejskih zbirk, s tem, da je samostojna etnološka zbirka zaživela v obnovljeni “gotski hiši”, zbirka novejše zgodovine pa v nekdanjem kegljišču hotela Galeb za muzejskim lapidarijem. Z vsemi temi pridobitvami je prišlo tudi do realizacije koncepta, h kateremu je muzejska ustanova težila celotno povojno obdobje: kompleksen kulturno-zgodovinski prikaz Slovenske Istre skozi njene etnične, gospodarske, politične in kulturne posebnosti.

Z navedenimi pridobitvami je muzejska ustanova stopila v korak z ostalimi regionalnimi muzeji na Slovenskem pa tudi pričela z intenzivnejšim strokovnim povezovanjem z obalnimi kulturnimi ustanovami, z mrežo regionalnih oziroma nacionalnih muzejev in galerij ter postavitvijo nekaterih odmevnejših razstav, kakršni sta bili: “Dioecesis Justinopolitana”, Spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije z izdajo dvojezičnega kataloga (Pokrajinski muzej Koper, 2000) ob sodelovanju uglednega umetnostnega zgodovinarja dr. Sama Štefanca s Filozofske fakultete v Ljubljani, in postavitvijo pregledne razstave “Likovna umetnost južne Primorske 1920-1990”. Dolgoletno sodelovanje slovenskih in hrvaških muzejskih ustanov je leta 2003 privedlo do odmevne razstave “Zorzi Ventura-Brajković. Manierizem v Istri okrog leta 1600”, katere nosilec je bil muzejski kustos Edvilijo Gardina, vodja projekta pa dr. Ferdinand Šerbelj iz Narodne galerije.

Z vsemi temi razstavami, zlasti na likovnem področju, smo želeli na določen način nadaljevati s predstavitvami zajetnega fonda likovnih del beneškega slikarstva na istrskih tleh, s katerimi je že leta 1964 pričel tedanji muzejski kustos Janez Mikuž in se zrcalita v dveh preglednih razstavah “Slikarstvo XVI. in XVII. stoletja na slovenski obali” in “Slikarstvo XVIII. stoletja”. Kot nekakšen zaključek razstav iz muzejskega fonda lahko štejemo razstavo portretov družine Tarsia, ki jo je leta 1980 pripravil kustos Gardina, večino del pa je restavriral Viktor Snoj.

Če je bilo v razstavni dejavnosti Gardine zaznati težnjo po zagotavljanju kontinuitete z dejavnostjo nekdanjega kustosa Mikuža, ki mu gre pripisati tudi organizacijo zelo pomembnega srečanja umetnostnih zgodovinarjev Avstrije, Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške leta 1971, je bilo v razstavi dejavnosti etnologinje Zvone Ciglič čutiti težnjo po kontinuiteti z razstavno dejavnostjo nekdanje kustosinje Helene Senčar-Šimonke.

Tudi na področju arheologije se je zvrstilo nekaj zanimivih in poučnih razstav, zlasti po izkopavanjih na vrtu kapucinskega samostana v Kopru, ki jih je v okviru muzeja vodil mag. Radovan Cunja v letih 1986/87, pri njih pa je sodeloval tudi Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Pirana, ki je leta 1989 pod uredništvom dr. M. Guština izdal dvojezični katalog “Koper med Rimom in Benetkami”. Z razstavo je koprski muzej v naslednjih letih gostoval v Ferrari, plod tega sodelovanja pa so bile tudi poučne gostujoče razstave iz ferrarskih kulturnih ustanov. Kasneje se je koprski muzej povezoval zlasti z Rovigom in tamkajšnjo znamenito Accademio dei Concordi, kjer smo predstavili nekaj dragocenega koprskega heraldičnega gradiva, zajetega v publikaciji “Monumenta heraldica Iustinopolitana” (2003).

Hkrati je koprski muzej svojo 90-letnico ustanovitve s prispevki posameznih muzejskih delavcev, zlasti Edvilija Gardine, pospremil z izdajo jubilejnega zbornika, do izteka mojega mandata (2004) pa se je zvrstilo še nekaj odmevnejših razstav, kot npr. Bartolomeo Gianelli (1824-1894), razstava “Kamniti svet” Zvone Ciglič in nenazadnje razstavi “Podobe slovenskih obalnih mest skozi objektive primorskih fotografov” in “Podobe zaledja obalnih mest”, ki ju je ob sodelovanju dr. Primoža Lampiča postavil muzejski restavrator in fotograf Jure Čeh.

Menjavo in prihod novih generacij je pospremil nov muzejski vodnik, ki je izšel junija 2019, prenovitev nekaterih stalnih razstav in realizacija nekaterih dolgoročnejših projektov, med katerimi izstopata zlasti “Koper 1500” in izid faksimila koprskega statuta iz leta 1423 v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Koper in Zgodovinskim društvom za južno Primorsko oziroma Založbo IRRIS.

Kot v preteklosti je tudi v sedanjem času prodornost, odmevnost in afirmacija kulturne ustanove, kakršno predstavlja koprski Pokrajinski muzej, odvisna od strokovne ekipe kustosov, njihovega znanja, zagnanosti, strokovnih ambicij in medsebojnega sodelovanja. Seveda pa je bil tako v preteklosti kot še dandanes gonilna sila in promotor ustanove njen strokovni vodja. Tega se mora zavedati zlasti ustanovitelj, ki bedi nad njenim strokovnim delom in finančnim poslovanjem ter mora zato ob razpisih prek svojega organa - muzejskega sveta, temeljito in objektivno presoditi usposobljenost, poznavanje muzejske problematike, vizionarstvo in strokovno podkovanost kandidatov s področja premične kulturne dediščine območja, ki ga muzejska ustanova pokriva.

Nabor kandidatov ob tokratnem razpisu je bil obetaven in je ustanovi napovedoval dinamičen in uspešen razvoj ob mlajših, sposobnih kadrih, ki naj bi zagotavljali kontinuiteto in nenehno strokovno rast. Koprska muzejska ustanova si je svoj ugled, tako kot mnoge druge, v preteklosti pridobivala zgolj postopoma, vedno znova pa z ugledom, velikim angažiranjem in širšo prepoznavnostjo svojega strokovnega vodje. Ugled je težko ohraniti, lahko pa se ga hitro izgubi. Upam, da se tega zaveda tako sedanja vodstvena struktura na Mestni občini Koper, skupaj s sedanjim županom Alešem Bržanom, še bolj pa novo potrjeni ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Kopru.

Salvator Žitko, Koper

---

---

---