Včasih so dovolj preproste rešitve
Da bi slepi obiskovali muzeje in galerije, se je morda še nedolgo nazaj slišalo povsem nemogoče, a stroka je s pomočjo uporabnikov razvila rešitve, ki slepim in slabovidnim omogočajo tudi tovrstno izkušnjo. Tako so denimo odslej digitalne vsebine izobraževalnega centra o velikih zvereh Dina v Pivki s pomočjo pripomočkov, ki so jih izdelale študentke inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dostopne tudi slepim in slabovidnim.
A medtem ko se ponekod dostopnost storitev za osebe z različnimi ovirami izboljšuje, se na drugi strani hkrati tudi poslabšuje. Tako je nazadnje koprska občina z odstranitvijo granitnih kock, ki so bile odlična orientacija slepim pri prečkanju ceste, na nekaterih prehodih za pešce vzdolž Pristaniške ulice in Vojkovega nabrežja ter v nekaterih krožiščih poskrbela za novo oviro zanje. Pot od središča mesta do koprske avtobusne postaje je za slepe tako postala velik izziv. Tudi taktilne oznake, ki so jih nedavno namestili pri koprskem pokopališču in avtobusni postaji, slepim niso kaj dosti v pomoč. Tako v novogoriškem kot tudi koprskem medobčinskem društvu za slepe in slabovidne zato opozarjajo, da bi se občine morale pri naložbah, ki vplivajo tudi na kakovost življenja ranljivih skupin, prej posvetovati tudi z njimi. Menijo namreč, da je mogoče v večini primerov doseči velik učinek že z majhnimi spremembami in izboljšavami, ki ne zahtevajo velikih finančnih vložkov, od katerih imajo velikokrat še največjo korist gradbeniki.
S tem ko ponudbo približamo različnim skupinam ranljivih oseb, ne pomagamo torej le peščici, temveč olajšamo in polepšamo življenje kar precejšnjemu delu družbe.
A ne gre samo za fizično dostopnost. Številne občine, muzeji, galerije in druge ustanove se trudijo slepim prilagoditi tudi informacije in digitalne vsebine, spletišča in aplikacije. V ajdovski in vipavski občini želijo po vzoru Nove Gorice izboljšati dostopnost različnim skupinam ranljivih oseb. Med drugim tudi z zemljevidom peš in kolesarskih poti, prilagojenim slabovidnim osebam, in s kulinarično knjigo, kjer bo mogoče otipati in vonjati sestavine vipavske jote.
Prilagojene aplikacije, spletne strani in drugi pripomočki so v pomoč kar 30 odstotkom prebivalstva, zlasti starejšim, otrokom in osebam s posebnimi potrebami, ne le osebam z invalidnostjo, še poudarjajo v novogoriškem društvu slepih in slabovidnih. S tem ko ponudbo približamo ranljivim skupinam z različnimi oblikami oviranosti, ne pomagamo torej le peščici, temveč olajšamo in polepšamo življenje kar precejšnjemu delu družbe. Seveda pa velja tudi poziv v obratno smer. Vse izboljšave so zaman, če jih uporabniki, katerim so namenjene, ne izkoristijo.