Puščava pod tremi metri snega
Te dni bi na vseh slovenskih smučiščih upravljalci z veseljem dali za mašo ali dve, če bi tako z neba nasulo kaj snega, ki bi olajšal in pocenil pripravo prog ter privabil dodatne smučarje. Na Kaninu ga je narava nasula dobre tri metre. Do jutri se obeta še vsaj polmetrski prirastek, zimske počitnice so tu, na smučišču in v Bovcu pod njim pa je turistična puščava. Ali bo po dobrih 50 letih njegovega življenja treba začeti zbirati denar za pogrebno mašo bovškega zimskega turizma?
Kriza je resna in pričakovana. Resen opomin za Bovčane, občino in državo je bilo že skoraj štiriletno mirovanje dotrajane žičnice, ki se je končalo z obnovo za zimo 2017. Sledili sta še dve slabi sezoni zaradi covida-19 in Kanin je zaradi zastarelosti vseh naprav kljub krpanju začel izginjati z zemljevida ponudnikov zimskega turizma. Dobrih 50 let stari žičnici je jeseni dokončno odzvonilo. Brez dostopa za smučarje so pozimi ugasnile luči v večini nastanitvenih objektov.
“Če želijo na Bovškem še obuditi biser z izjemnimi snežnimi razmerami, bodo morali strniti vrste in - brez ponavljanja starih napak - zimsko zgodbo zastaviti na novih temeljih.”
Bistveno manj je tudi dela za gostince in trgovce. Zgolj na račun poletne sezone turistični ponudniki ne morejo preživeti. Pri zasnovi, razvoju in vzdrževanju Kanina je bilo narejenih veliko napak. V letošnji zimi mirovanja je bilo časa za analize dovolj. Če želijo turistični ponudniki, občina in država še obuditi visokogorski biser z izjemnimi snežnimi razmerami (te dni ni toliko snega kot na Kaninu nikjer v Italiji, v Avstriji pa ga imajo toliko le na ledenikih zahodne Tirolske), bodo morali strniti vrste in - brez ponavljanja starih napak - zimsko zgodbo zastaviti na novih temeljih.
Položaj vendarle ni brezupen. Bovec se s posodabljanjem ceste v smeri Kobarida in Predela prometno odpira. Dobil je dve trgovski središči, gradi se sodobna športna dvorana, primerna tudi za priprave ekip. V dolini je lepo število zagnanih turističnih podjetnikov. Vsem, ki pozitivno razmišljajo, morata občina in država pomagati, da se zimski turizem z ustrezno infrastrukturo na Kaninu in s širino ponudbe v dolini (tu manjka še zimsko-letni vodni park) pridruži poletnemu in sklene gospodarsko vzdržen krog.
Kratkoročno bi se bilo dobro dogovoriti z upravljalci žičnic na italijanski strani, da bi nekoč povezano smučišče zaživelo vsaj z dostopom od sosedov. Trajna rešitev za Kanin je sicer preureditev sedanje gozdne ceste ob spodnjem delu žičnice v pravo cesto in postavitev sodobne ter visokogorskim snežnim in vetrnim razmeram primerne dostopne žičnice z velikimi kabinami in majhnim številom stebrov ter z izhodiščem vsaj na višini 1200 metrov.