Nekoga moraš sovražiti
Kdo ve, morda bi se tako pogovarjali Rifat Alarir, palestinski pesnik, ki ga je decembra ubil eden v nizu izraelskih napadov na Gazo, Srečko Kosovel in Maksa Samsa, ki bi - tako kakor smo s Kosovelom v ponedeljek - 12. oktobra praznovala 120. obletnico rojstva.
“Če moram umreti,
Oh, Srečko, naj že pride ta tvoj Novi človek!Živeli bi, živeli! Dovolj imamo ekstaze ...
morate vi živeti,
da bi lahko povedali mojo zgodbo.”
Vendar bi v Gazo Srečko odgovoril:
“Komu je mar, poet, tvojih sanj,
tvojih iskanj in tvojih spoznanj?
Svet išče denarja, denarja ... zlata ...
in kakor pes skloni glavo v tla.”
In še:
“In kakor pes voha denar,
denar mu je bog, denar mu je car,
voha denar in mu sledi
in sam je suženj svoje strasti.”
Ona pa:
“Zavidam na polju med travo zlatice
za vedno rumeno smejoče se lice
in jablan na vrtu za cvetje kipeče
in kostanj ob poti za lučke rdeče.”
Dodaja:
“Zavidam oblake za modre višine,
za beg njih svoboden čez gore, doline,
in slednjič vse tiste, brez srca rojene,
ki niso poznane jim boli nobene.”
Se prvi spet oglasi:
“Če moram umreti,
naj prinese upanje,
naj postane zgodba.”
Saj res, drugi odgovarja:
“Le nekaj jih je, ki niso tako,
le nekaj jih je, ki pokonci gredo,
ki čutijo dostojanstvo ljudi.
Naj umirajo, naj jih zatirajo,
naj gladujejo, naj jih zapirajo,
življenje in smrt je sredi oči.”
Pa ona pristavi:
“Le do takrat izplača se živeti,
ko ni spoznanje upov nam umorilo;
potem, potem smo reveži na sveti,
vse želje v srečo so nam slepilo.”
Se še zadnjič s Krasa oglasi:
“Odprite okna! Nevidni zrak prihaja v sobo, novo vzdušje nastaja, polno ozona, polno krepkega zdravja! (Ozon prihaja od borov!)
Odprite okna, odprite duri: Novi človek prihaja. (Vsi mehanizmi morajo umreti! Novi človek prihaja.)”
Pesmi nastajajo v miru in v vojni. In kdor prepogosto zahaja na družbena omrežja, utegne bržkone dobiti občutek, da bi marsikdo znamenito Minattijevo prepesnil kar v Nekoga moraš sovražiti. Pa čeprav tujce, migrante, geje, lezbijke, vegane, medvede, volkove, leve, desne, zdravnike ali ... buldožer, bi dodal Feo.
A v poeziji ni sovraštva. Pesem lahko nudi le neprebojni ščit, uteho, razumevanje sebe. In Drugega. Drugih. Oh, Srečko, naj že pride ta tvoj Novi človek! Živeli bi, živeli! Dovolj imamo ekstaze ...