Nad slabo vreme s pravo obleko
Zimska turistična sezona se je v večini slovenskih gorskih centrov končala. Upravljalce žičnic, gostince in hotelirje povsod bolj ali manj boli glava. Zadnja leta so bila težka: najprej izgubljene sezone zaradi pandemije, po tem zelene zime, pa lanske poplave (na Koroškem in Štajerskem so odnesle še pol poletne sezone) ter letos še topla in deževna zima. Modrovanja o globalnem segrevanju in slabem vremenu turističnemu gospodarstvu v naših hribih ne bo pomagalo. Treba se bo obrniti k praktičnim rešitvam, kakršne poznajo, recimo, v naši zahodni sosedi Italiji.
Za izhodišče je treba vzeti misel iz evropskega (množično kolesarskega) severozahoda, da slabo vreme ni težava, če imaš primerno obleko. Treba je vzeti v zakup, da predstavlja - tudi pozimi - smučanje le del (še vedno pomemben) ponudbe. Naši centri potrebujejo na področju širitve ponudbe krepko dodatno obleko, če želijo preživeti.
Za kljubovanje vremenu je treba imeti dovolj ponudbe s trdno streho: kakovostne namestitve, gastronomsko in kongresno ponudbo, notranje in zunanje bazene, trgovine ...
Ponudniki, ki veliko stavijo na dejavnosti na prostem, pač morajo računati, da je vreme lahko pogosto muhasto in da je treba imeti za kljubovanje vremenu dobro ostalo ponudbo s trdno streho: kakovostne namestitve, gastronomsko in kongresno ponudbo, notranje in zunanje bazene, trgovine, športne dvorane, kulturne in zabavne prireditve ... Na področju infrastrukture pravilnost te usmeritve potrjuje dobro opremljena in tudi letos dobro obiskana Rogla. Z zabavnim programom, praznovanji raznih jubilejev (vse v paketu z nočitvami in izjemnimi napori pri izdelovanju snega ter z nočno smuko) so se reševali na Kopah. V sedanjih težkih razmerah je pohvalno, da bo v Cerknem Postojnska jama kljub izgubi prenovila hotel. A mestece pod Poreznom potrebuje še kaj od prej naštetega.
Država je v zadnjem obdobju gorskim centrom kar izdatno pomagala pri izboljšanju žičniške infrastrukture, da bi bili vsaj za silo konkurenčni našim sosedom, a na prvem mestu mora biti snežna garancija. Pri zasneževanju je treba z naložbami in znanjem najti še kakšno rezervo. Očitno se trud splača. V Trbižu ta teden še vedno vijugajo tudi na dolinskih smučiščih, 750 metrov nad morjem. Slovenci smo v zadnjih dneh tja znesli kar lepe denarce.
Posebno pozornost bi morali v Sloveniji - od občine, pokrajin (žal jih nimamo, v tujini pa so pogosto prav one nosilke naložb) do države nameniti visoko ležečim centrom. Na Voglu na naravnem snegu obratujejo vse naprave. Zimsko kuliso in šest delujočih žičnic nudi Krvavec. Zapravljene priložnosti pod štirimi metri snega na žičniško preminulem Kaninu pa so že zgodba za posebno knjigo ...