Kolesarska budnica tudi za Primorsko
Kolesarska pomlad že močno trka na vrata. V tem tednu je prebudila tudi Primorsko, ki ima naravne danosti za skoraj celoletno vrtenje pedal. Še posebej, če se bo nadaljeval trend milih zim. Kolesarski prvokategorniki bodo seveda še naprej opravljali višinske priprave v Španiji, Italiji in Franciji, a treba je vedeti, da svetovna serija predstavlja le vrh kolesarske piramide, ki si lahko poleg pripravljalnih taborov na preverjenih lokacijah privošči tudi vrhunsko tehnologijo in vsestransko klubsko podporo.
Tudi kolesarstvo je v zadnjem desetletju naredilo ogromen razvojni korak naprej, a s tem nimamo v mislih nedovoljenih učinkovin. Tudi dopinški nadzor je namreč vse strožji. V osnovi naj bi kolesarstvo še vedno poganjale močne noge oziroma telesne zmogljivosti, pri čemer so vse meritve razdelane do potankosti, z vnosom hrane in tekočine vred. Sleherna podrobnost lahko naredi razliko, čeprav se zdijo ob spremljanju simultank Tadeja Pogačarja vse papirnate teorije zanemarljive. Res pa je, da je Pogačar kolesarski šampion, ki se na svetu rodi vsakih trideset let ali celo pol stoletja. Morda je za Slovenijo neponovljiv. Tudi zato velja uživati v njegovih vožnjah, dokler lahko.
Pri tem se velja spomniti, da sta si Pogačar, še pred njim pa Primož Roglič, utirala pot med zvezde na domačih cestah, tudi na Veliki nagradi (VN) slovenske Istre, ki je v koledarju že desetletje.
Pri tem se velja vendarle spomniti, da sta si Pogačar, še pred njim pa Primož Roglič, utirala pot med zvezde na domačih cestah, tudi na Veliki nagradi (VN) slovenske Istre, ki je v koledarju že desetletje. Nista bila edina, ki sta se dokazovala na dirkah nižje kategorije. V Sloveniji jih je v 21. stoletju sčasoma začelo kronično primanjkovati, prav tako denarja za razvejane klubske pogone. Kolesarska zveza Slovenije je dala spodbudo z organizacijo dirke, ki se je sprva imenovala VN Izole, potem pa so se v projekt vključile še preostale istrske občine.
Istra se je sicer uveljavila kot zatočišče za kolesarje v prvih mesecih leta, pri čemer pa hrvaški del močno prednjači. Pripravljalno ponudbo dopolnijo z dirkama za pokala Umaga in Poreča ter krajšo etapno preizkušnjo Istrska pomlad, kar pomeni lep kolesarski paket za ekipe iz soseščine, a tudi bolj oddaljenih držav iz srednje in vzhodne Evrope ter drugih celin. Kolesarstvo je namreč globalni šport, ki ima sicer korenine v Evropi, kjer je tudi velika večina dirk med februarjem in oktobrom.
Priložnost za širitev kolesarske ponudbe in dobro promocijo so v zadnjih letih prepoznali tudi na Goriškem, kjer se je kar nekaj sodelujočih ekip na premierni čezmejni dirki v Brdih ter tretji VN Nove Gorice in Vipavske doline mudilo dobršen del slovenskega kolesarskega tedna, ki se bo jutri sklenil z dirko na Dolenjskem.