Birokrate na pepeljenje

Zmeda v zvezi z ravnanjem z odpadki, ki nastanejo pri kmetovanju, nam dokazuje, kako naše vsakdanje življenje ne ugrabljajo samo pokvarjeni politiki, ampak tudi od realnega sveta povsem odtujeni birokrati. Če spomnimo: maja 2022 je vlada sprejela novo uredbo o odpadkih, v kateri so birokrati med odpadke uvrstili tudi ostanke kmetovanja. Se pravi odrezane veje oljk, sadnih dreves in rozge trt, posušen plevel, suha trava, suhe veje in kar je še tovrstnih ostankov v sadovnjakih, na travnikih in njivah. In uredba o odpadkih jasno pravi: kurjenje odpadkov v naravi je prepovedano.

Ne birokrati ne vlada se očitno niso zavedali, kaj so povzročili s tako definicijo. So pa nekateri nadebudni inšpektorji uredbo začeli brati “po črki zakona”, policisti so začeli pisati prve kazni in med ljudmi je završalo.

Ministrstvo je zdaj presekalo gordijski vozel in našlo rešitev v pepelu. Po vsakem gorenju nastane pepel, ki se lahko uporabi kot gnojilo, zato kurjenje pomeni, da lastnik zemlje z njo dobro gospodari.

Zato je uprava za zaščito in reševanje lani jeseni pripravila nekaj javnih posvetov, na katere je vabila predstavnike civilne zaščite, gasilcev in drugih ustanov... in povzročila še večjo zmedo. Po posvetu so udeleženci razumeli, da je vsakršno kurjenje naravi prepovedano, da lahko kurijo naravne odpadke le registrirani kmetje, skratka, da navadni lastniki parcel ob čiščenju zemljišč ne smejo kuriti, kot so to njihovi predniki počeli že stoletja.

Zgražanje javnosti je bilo popolno. Podobno kot ob napovedi, da bomo morali počasi opustiti ogrevanje na drva. Veš da!?! Da bomo plačevali katastrski dohodek za naše gozdove, v katerih bodo v miru rasli hrasti, bukve in druga drevesa, mi bomo pa najemali posojila, da si bomo na strehe nameščali sončne elektrarne. S katerimi bi omogočili še večje bogatenje elit...

A vrnimo se h kurjenju v naravi. Kot kaže, je kmetijsko ministrstvo zdaj presekalo gordijski vozel velike zadrege in našlo rešitev v pepelu. Po vsakem gorenju nastane pepel, ki se lahko uporabi kot gnojilo, zato kurjenje pomeni, da lastnik parcele z njo dobro gospodari. Tako je zdaj zapisala ministrica in uradnikom ukazala, naj s to starodavno modrostjo seznanijo tudi druge službe, ki se s tem ukvarjajo.

V naši tradiciji poznamo pepelnično sredo, ko v cerkvah izvajajo obred pepeljenja. Posipanje s pepelom je znamenje pokore in kesanja tudi v drugih verskih ali laičnih tradicijah. Zato predlagamo, da vse birokrate (naše ali evropske), ki so zakuhali to dilemo, zberejo na kup, jim pripeljejo pepel od spomladanskega čiščenja v naravi, in jih obredno pepelijo. Žal bi bilo pepeljenje prepotrebno tudi pri številnih drugih zadregah in težavah, v katerih naša družba trenutno brez potrebe izgublja dragoceno energijo. 

---

---