Tinkara se vrača v rojstni kraj glasbil

Pred enim letom se je travnik pred cerkvico sv. Ivana, ki stoji nad arheološkim najdiščem Divje babe, spremenil v oder. Številni obiskovalci so z navdušenjem prisluhnili Tinkari Kovač, ki je z gosti tam nastopila v čast neandertalčevi piščali - prvemu glasbilu na svetu.

ŠEBRELJE > Glasbeno druženje v Arheološkem parku Divje babe postaja tradicionalno - TinkaraKovač se tja jutri vrača s svojo spremljevalno zasedbo in gostjo, Katinko Dimkarosko.

Lanski koncert je bil zelo odmeven, letos pa tudi na željo lokalne skupnosti postaja tradicionalen ...

“Pred več kot letom dni sem se odpravila na Lokalno turistično organizacijo Laufar Cerkno, da bi se dogovorila za obiska jame in se malo bolj izobrazila o neandertalčevi piščali. Ko sem videla arheološki park in travnik pred cerkvico sv. Ivana, me je prešinilo, da bi bilo to super prizorišče za koncert. Nisem prva, ki je dobila takšno zamisel - tam je že večkrat nastopil Ljuben Dimkaroski, ki je zaslužen, da to piščal priznavamo kot prvo glasbilo na svetu. In potem se je zgodilo, da je bil lanski koncert - na presenečenje nas vseh - zelo zelo dobro obiskan. In že takoj po koncertu so organizatorji izrazili željo, da sodelujemo naprej in da ta koncert postane tradicionalen.”

Najstarejše glasbilo na svetu

Julija je minilo 23 let, odkar sta arheologa dr. Ivan Turk in Janez Dirjejc na izkopavanjih v Divjih babah odkrila delček stegnenice jamskega medveda, v katero so bile izdolbene luknjice. Ta piščal, stara približno 55.000 let, je edina na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Najdba priča, da je predhodnik homo sapiensa bil sposoben intelektualnega in umetniškega ustvarjanja. Najstarejše glasbilo na svetu hranijo v Narodnem muzeju Slovenije.

Ena od vaših gostij na jutrišnjem koncertu bo Katinka Dimkaroska, hčerka Ljubena Dimkaroskega. Kako sta se našli?

“Preden sem izdala izobraževalno slikanico Tinka Tonka Flavtonka in Neandertalčeva piščal, sem poklicala tudi njo, saj je sedaj ambasadorka tidldibaba, kakor je drugo ime za piščal iz Divjih bab. Potem sva se srečali in ko sem jo zagledala, me je prešinilo, da je deklica, ki jo je za knjigo ustvarila ilustratorka Kiki Klimt, pravzaprav ona - Katinka. Res neverjetno naključje. Z njo se mi še naprej dogajajo čarobne stvari: ko sem jo povabila, da bi bila na koncertu gostja pri kakšni skladbi, je privolila, potem pa mi je sporočila, da je ustanovila trio HOMO, v katerem trenutno igra tudi njen brat Boris, in poustvarja glasbo iz pradavnine. Tako se bo tudi začel jutrišnji koncert.”

Tudi vi se boste jutri predstavili z novo spremljevalno zasedbo. Kako ste se ujeli?

“Super je. S kitaristoma Danielom Matičem in Matteom E Basto, spremljevalno pevko Barbaro Šinigoj, Giovannijem Toffolonijem, ki igra bas kitaro ter tolkalcem in bobnarjem Goranom Moskovskim smo imeli že nekaj nastopov, med drugim v Izoli, na Premu, v Kranju in Lendavi. Naše sodelovanje se res lepo razvija in komaj čakam na jutrišnji koncert.”

Od kod ime tidldibab?

V imenu “tidldibab” se skrivajo začetnice arheologa Turk Ivana, glasbenika Ljubena Dimkaroskega in najdišča Divje Babe.

Na koncertu boste predstavili tudi prvo slikanico iz zbirke Flavtofonija. Kam se bo Tinka Tonka še odpravila in katere instrumente bo spoznala?

“V prvem delu spoznamo to deklico, ki se rodi v jami Divje babe in tudi ledenodobno piščal, ki so jo tam našli. Ko sem začela z raziskovanjem zgodovine glasbil, sem bila prepričana, da bo Tinka Tonka s Šerbeljske planote odšla kam daleč, na drugi konec sveta, a ne bo tako. Pravkar se namreč posvečam avlusu. To je antična dvojna piščal, ki so jo našli v okolici Ptuja in jo zdaj hrani tamkajšnji muzej. Na to piščal, naj bi, kot pravi legenda, igrala Afrodita. Kot vidim, bom lahko še kar nekaj slikanic napisala o zanimivih piščalih, ki so se ohranile na slovenskih tleh, česar se res veselim.”

Si lahko prihodnjih letih obetamo še več vaših koncertov v Arheološkem parku Divje babe?

“Ja, res je. Še naprej se bom na Šerbeljsko planoto vračala tudi kot obiskovalka, saj mi je tam izjemno lepo in me ta kraj res navdihuje. Zdi se mi, da si neandertalčeva piščal in še druge blagovne znamke slovenske glasbene in kulturne dediščine, zaslužijo veliko več pozornosti, kot jo imajo. Poleg tega pa si želim, da bi s svojim angažmajem dala prispevek k razvoju kraja in popularizaciji tega edinstvenega glasbila. Nenazadnje so Divje babe kraj, kjer se je rodila glasba! In to bi bilo treba čimbolj jasno in čimpogosteje sporočati svetu.”

Tinkara Kovač

glasbenica:

“Zdi se mi, da si neandertalčeva piščal in še druge blagovne znamke slovenske glasbene in kulturne dediščine, zaslužijo veliko več pozornosti, kot jo imajo.”

---