Odkrivanje sledi davnih prednikov

V Kobaridu je bil v 14. stoletju eden zadnjih evropskih križarskih pohodov in spominu na ta dogodek je društvo Slovenski staroverci lani posvetilo odmeven simpozij. Program letošnjega dogodka, ki bo jutri, med drugim razkriva lokalne skrivnosti in posebnosti.

KOBARID > O nenavadnem dogodku v Kobaridu priča listina, ki jo je 16. avgusta leta 1331 v Vidmu izdal inkvizitor frančiškan Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia) v zahvalo in priznanje udeležencu pohoda, oglejskemu kanoniku Ulriku Bojanu iz Čedada, ki je bil tedaj župnik šmartinske fare pri Kranju.

Listina navaja, da je de Clugia ugotovil “določene zmote v oglejski diecezi in je v 'slovesni pridigi' v Čedadu oznanil križarsko vojno in pozval vernike, naj pomagajo. Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Šli so, ne brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku.”

Umirajoči bog Triglav - tretjič

Turistično društvo Kobarid in društvo Slovenski staroverci pripravljata ponatis knjige Franceta Bevka Umirajoči bog Triglav, ki je prvič izšla leta 1930. Bevk je zgodbo o poznem pokristjanjevanju zadnjih starovercev objavil v času fašizma. Jutri ob 19. uri bo tretjo, prenovljeno izdajo priljubljene povesti ob lipi pri Mrzlem studencu predstavila Lenka Raspet. Za tem bo koncert Brencl bande.

Studenec so člani Turističnega društva Kobarid lani obnovili ter ponovno posadili drevo in uredili zanimiv prireditveni prostor, kjer se bo, tako kot lani, zaključil simpozij.

Glavnino dogajanja sicer gosti kobariški kulturni dom. Predavanja se začenjajo jutri ob 9.30 s pozdravom gostitelja, župana Roberta Kavčiča, in predstavitvijo zbornika lanskih prispevkov. Zvrstilo se bo devet predavateljev, med katerimi so tako znanstveniki različnih ved kot ljubiteljski raziskovalci, med njimi, denimo, arheologinja Alja Žorž, predavateljica arheoastronomije na univerzi Stanford v ZDA Saša Čaval, politična zgodovinarka Cirila Toplak in raziskovalec kraškega ljudskega izročila Boris Čok.

Razmišljali bodo o velikih pojmih, kot so svetost, izročilo ali narava. A tudi predstavili dediščino predkrščanskega obdobja v Posočju in na Krasu ter se vprašali, kako bi lahko zapuščino ohranili in ovrednotili. Ter jo, konec koncev, ponudili kot zanimivost obiskovalcem z vsega sveta.

---