O mladih, vojnah in upanju

Letos so za 26. Rožančevo nagrado nominirani pokojni profesor Andrej Capuder, pisatelj Jasmin B. Frelih, pisatelj in teolog Peter Kovačič Peršin in prevajalka Urša Zabukovec. Tradicionalno so se nominiranci in Društvo Marjana Rožanca najprej sešli pred nekdanjo Rožančevo domačijo v Volčjem Gradu, kjer so mu namenili nekaj besed in na spominsko ploščo položili venec.

VOLČJI GRAD, KOMEN > Eseje, ki so nominirani, zelo močno povezujejo misli, ki jih Marjan Rožanc vodi skozi svoje eseje, in sicer razmišljanje o veri, o smrti, o bogu, o ljubezni, o državi in o posamezniku kot človeku. Zbirka Zamrznjene besede Andreja Capudra, ki je pred kratkim umrl, je navdihnjena s poezijo, predvsem z Dantejem, za katerega je Capuder menil, da je največji pesnik vseh časov.

Včasih varnost, danes strah

Tako kot Capuder, tudi Jasmin B. Frelih svojo esejistično zbirko Bleda svoboda odpira s poezijo, in sicer s pesmijo Zarotitev Daneta Zajca, ki mu je vodilo za razmišljanje o človeku in družbi. Jasmin B. Frelih je rojen leta 1986 in tako tudi najmlajši od nominirancev. V njegovi knjigi se skriva mislec, ki ga zelo pretresa čas, ki je krut do najmlajše generacije. Do sveta je zelo kritičen, saj ga ekonomske in socialne stiske, ki jih doživljajo mladi, zelo bolijo. “Ko sem brala eseje Jasmina in Urše, sem v srcu rekla 'oprostite mi'. Starejše generacije smo vedele, da lahko študiramo, kar želimo, vedeli smo, da bomo dobili službo, saj je vsak dobil službo. Vedeli smo, da bomo imeli stanovanje, ker takrat je vsak imel stanovanje. Prepričani smo bili, da bomo imeli tudi povsem v redu pokojnino. Ti mladi, prekarni delavci pa nimajo nič od tega. Včasih smo imeli varnost, danes pa se borimo za vsak evro. Srce me boli. Zavedam se, da sem iz privilegiranih časov; eni grdo govorijo o socializmu, ampak z vidika socialne varnosti, je bil to čas, ko nam je bilo dobro. Zdaj živimo v času, ko nobenemu ni dobro,” je v pogovoru z nominiranci dejala Manca Košir.

Nagrajenec bo znan v soboto

Razglasitev nagrajenca bo v petek zvečer v Štihovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani. Rožančevo nagrado pa bodo slovesno podelili v soboto na Trubarjevi domačiji v Rašici na Dolenjskem.

Upanje ali dejanje

Nekdanji Rožančev nagrajenec Peter Kovačič Peršin v svojih esejih Stopinje v pesku zgodovine razmišlja o vojni, predvsem pa, kako to, da je zahodna civilizacija utemeljena na vojni. “Naša civilizacija razume vojno kot dejavnik stabilnosti družbe in napredka.”

O vojni in terorizmu prav tako razmišlja Urša Zabukovec, ki je avtorica zbirke esejev Vseživo. “Odrasla sem v socialistični oziroma komunistični družini. Doma me niso nikoli hranili z neko ideologijo, o tem se ni nikoli govorilo, ampak smo vsi vse vedeli - kdo je bil na čigavi strani. Ko sem se odselila, sem ugotovila, da ni vse tako, kot so doma govorili. Ko pa sem dobila svojega otroka, sem ugotovila, da mi je vseeno za državo. Vzamem svoje otroke in grem v državo, kjer lahko varno odraščajo.”

Peter K. Peršin je pripomnil, da je za človeštvo edina rešitev, če želi preseči vse konflikte, če se obrne k upanju, ki je po njegovem vodilna sila življenja, saj upanje vliva duhovno moč. Naletel je na Uršino nestrinjanje, ki se ji zdi upanje neambiciozno. “Zakaj samo upanje? Zdi se mi, da so potrebna dejanja. Upanje je samo uteha.”

---