“Največji italijanski aeroslikar”

V goriškem Muzeju Sv. Klare bo vse do 29. septembra na ogled več kot 200 del zapriseženega futurista in ljubitelja letenja Tullia Cralija. Gre za prvo od treh večjih razstav, ki jih Občina Gorica prireja v okviru projekta GO! 2025 in največjo razstavo, posvečeno Craliju v Furlaniji-Julijski krajini doslej. Umetnine so prispele od vsepovsod, ena od najbolj spektakularnih - Plesna bitka padalcev (1942) - je prišla celo iz pisarne predsednika Dežele Veneto Luce Zaie.

GORICA > Tullio Crali futurizma ni ločeval od življenja. Oboje se je zlilo v eno, v njegove umetnine. Njegovo najbolj znano delo V skoku na mesto (1939), ki je tudi razstavljeno, naj bi nastalo v manj kot tednu dni, pod vplivom adrenalinskih voženj z letalom, ki jih je izvajal s svojimi prijatelji nad goriškimi strehami. Kurator razstave Marino De Grassi je tako na odprtju razstave obiskovalcem svetoval, naj si Cralijeve umetnine ogledajo “od spodaj navzgor”, saj bodo tako najbolje dojeli, “zakaj je Crali največji italijanski aeroslikar”. Da, Tullio Crali je še bolj od vodje italijanskih futuristov Filippa Tommasa Marinettija (in žene) oboževal letenje, ki ga je obsesivno skušal prenesti v svoje slike.

Futurizmu ostal zvest do konca

Crali, rojen leta 1910 v Igalu v Črni Gori, se je pri 12 letih z družino preselil v Gorico, kjer je že zelo zgodaj prišel v stik z italijanskim umetniškim gibanjem futurizmom, ki je med drugim slavil tudi moč letalske tehnologije. Leta 1929 je pisal Marinettiju, da bi se želel včlaniti v gibanje, in vse drugo je bilo zgodovina. “Nikoli več nisem občutil podobnega čustva, vse do poročnega dne,” je Crali dejal potem, ko ga je oče futurizma sprejel v gibanje.

Crali je futurizmu sicer ostal zvest do konca, tudi, ko je ta izgubil na svoji veljavi in prodornosti. To dejstvo podčrta tudi naslov pričujoče razstave, ki se glasi Tullio Crali. Življenje, posvečeno futurizmu. Priložnosti, da bi letel, pa se ni odrekel niti v 80. letih, ko je že globoko zakorakal v sedmo desetletje svojega življenja in ustvaril še nekaj vrtoglavih platen, prav tako razstavljenih v Muzeju Sv. Klare.

Na razstavi tudi slovenska avantgarda

Del razstave podčrta tudi njegove predhodnike - furlanska in slovenska avantgarda. Med temi na razstavi zelo izstopajo minimalistični portreti Eduarda Stepančiča, razstavljena pa so tudi dela Avgusta Černigoja, Vena Pilona, Ivana Čarga in drugih.

Kot omenjeno, gre za prvo od treh velikih razstav, ki jih Občina Gorica prireja v sklopu evropske prestolnice kulture. Naslednja bo posvečena pesniku Giuseppeju Ungarettiju, v sklopu tretje pa bodo na različnih lokacijah na ogled postavili oglejski oziroma nadškofijski zaklad.

---