Klasiki danes?

Mogoče najočitnejši primer, poleg kolonialistične preteklosti, ki bremeni predvsem zahodno Evropo, je odnos piscev klasičnih del do žensk. Kajti pisci so bili v preteklosti večinoma moški in odnos do žensk ter njihov položaj v družbi je v klasičnih delih vedno obravnavan prav s perspektive nekoga, ki ima moč in resnico v svojih rokah. Danes na srečo živimo v družbi, kjer je enakopravnost uzakonjena in so ideje tipa “žena naj bo za štedilnikom” večinoma stvar gostilniških debat. Kljub vsemu se tovrstne tematike še prepogosto znajdejo v javnem diskurzu - pa naj gre za pravico do umetne oploditve, splava, izbiro oblek in obnašanja na javnih prireditvah ali zgolj za enake možnosti pri zaposlovanju. Prav zaradi teh pravic žensk, ki so bile s težavo pridobljene in še danes niso povsem samoumevne, se je treba tovrstnih tematik v gledališču lotevati previdno in z dobršno mero spoštljivosti - pri klasičnih avtorjih pa še toliko bolj, saj je položaj žensk tistega časa sestavni del kanoniziranih besedil.