Joan Baez, glas upora in miline

Njen glas ne seže več v višave in prsti na strunah tu in tam komajda izpolnjujejo težje naloge, a Joan Baez tujim pesmim še zmore vliti novo življenje in žlahtno postarana še kar protestira, četudi so noge utrujene od vseh maršev za pravice odrinjenih in zatiranih. Njim v bran in čast je kot gostja Folkesta predsinočnjim zabrenkala in zapela na travniku pred gradom v Vidmu.

Odpri galerijo

VIDEM > Po koncertu se je pri ograji najglasneje drla najstarejša gospa. Mahala je z ovitkom vinilke Farewell, Angelina (1965) in pevko pozivala, naj pride podpisat ploščo, s katero se je začelo zakonsko življenje glasne gospe - bodoči mož ji je kot prvi dar prinesel prav to ploščo. Gospa je najbrž tako vztrajno terjala žig na dolgoletni zakon, ker je slišala, da se Joan Baez poslavlja od odrov.

Dolgo slovo

77-letna ameriška pevka mehiško-škotskih korenin je 2. marca izdala album Whistle Down the Wind in istega dne v Stockholmu krenila na turnejo Fare Thee Well, s katero se bo še vsaj še do pomladi prihodnje leto na obeh straneh Atlantika poslavljala od občinstva.

V minulih treh desetletjih je prepevala tudi v Kopru in večkrat v Ljubljani, tokrat pa je precej Slovencev pritegnila na videmski grajski vrt, ne razprodan, a lepo zapolnjen. Pričela je sama z akustično kitaro in s tremi pesmimi, starimi pol stoletja in več, z mojstrovinami protestnih sopotnikov Boba Dylana in Phila Ochsa: uvodna Don't Think Twice, It's All Right, ki jo je Dylan napisal v slovo punci Suze, je zazvenela kot Joanino trpko slovo od Dylana, Ochsovi There but for Fortune pa je sledila še Farewell, Angelina, ki jo je Dylan odstopil Joan.

Že kmalu je pevka ljudstvo poprosila, naj je ne fotografira, ampak pozornost posveti pesmim, saj bo časa za telefone dovolj na koncu zabave. Pridružila sta se ji sin Gabriel Harris (tolkala) in Dirk Powell (kitara, bas, bendžo, mandolina, klavir) in že je zapela naslovno z nove plošče Whistle Down the Wind, v kateri Tom Waits raskavi glas posodi mladeniču, ki se naposled odloči, da bo zapustil domači kraj in sledil sanjam.

Pevki je sila pomembno, da sporočilo doseže poslušalca, zato pesmi pogosto pojasni, preden jih zapoje. Povedala je, da ji je Josh Ritter napisal balado Silver Blade, povezano z ljudsko Silver Dagger, ki jo je prepevala na prvem samostojnem albumu leta 1960. V novi pesmi izkoriščena ženska z rezilom pokonča nesramnega moškega, saj “ženske moškim nič več ne dopuščamo takega ravnanja”.

Zanimivo, Joan ni niti enkrat imenovala Boba Dylana, a je zapela še več njegovih: It's All Over Now, Baby Blue, Forever Young (pri kateri je pojasnila, da z glasom ne more več visoko, zato refren prepušča spremljevalni pevki Grace Stumberg) in A Hard Rain's A-Gonna Fall, ki jo je nekaj večerov poprej v Kölnu prepevala s Patti Smith.

Prebežnikom je posvetila Guthriejevo Deportee (Plane Wreck at Los Gatos) in poudarila: “Mi, ki smo že našli boljše življenje, moramo pri tem pomagati še beguncem, migrantom. Mi imamo toliko, oni pa imajo ... nič.”

Navdušila je s svojo edino avtorsko tega večera, kajpada z nostalgično Diamonds & Rust, v kateri nagovarja Dylana, z bendom pa je živahno popotovala skozi Me and Bobby McGee, ki jo je napisal Kris Kristofferson in ovekovečila Janis Joplin. Posebna poslastica je bila Another World zasedbe Antony and the Johnsons, pesem slovesa od umirajočega sveta, med katero so prsti levice držali akorde, dlan desnice pa je zamolklo bobnala po strunah.

Joan se gostiteljem rada pokloni z njihovimi pesmimi: v Franciji prepeva francoske, v Nemčiji nemške, v Sloveniji je pred leti v Where Have All the Flowers Gone vpela košček refrena iz Domiceljeve prepesnitve Kam so šle vse rožice ... V Vidmu pa je ljudstvo po prvih taktih pozdravilo pevki ljubo Un mondo d'amore, pri kateri se ji je v ponedeljek na koncertu v Rimu pridružil avtor Gianni Morandi.

Predsednik je pel ...

Aktualnega ameriškega predsednika v Vidmu ni niti omenila, raje je v pesmi kantavtorice Zoe MulfordThe President Sang Amazing Grace opevala, kako je Barack Obama v gospelu iskal uteho po pokolu v Južni Karolini - tam so leta 2015 temnopolti v cerkvi medse sprejeli mladega belca, ta pa jih je zatem devet postrelil. Oda nesmrtnemu boju za delavske pravice Joe Hill je imenitno donela zlasti po zaslugi krepkega klavirja, zazvenela je ljudska The House of the Rising Sun, ki jo je Joan posnela že pred Dylanom in bendom Animals, pokojni Pete Seeger pa se je oglasil v poskočni Darling Corey, začinjeni z bendžem in tolkalskim solom. Med hvalnico življenja Gracias a la vida čilske kantavtorice Violete Parra je bilo dovoljeno fotografirati in celo Joan je s telefonom posnela občinstvo.

Dodatek je pričela s Here's to You, ki jo je z Enniom Morriconejem napisala za film o legendarnih anarhistih Sacco & Vanzetti (1971). Sledila je Lennonova mirovniška himna Imagine, večer pa je po uri in pol zaokrožila še ena iz Morandijevega opusa, protivojna C'era un ragazzo che come me amava i Beatles e i Rolling Stones, ki jo Joan posvojila pred več kot pol stoletja.

Ko so ljudje povečini že sestopili z gradu in se porazgubili v uličicah, je pevka prišla iz zaodrja. Čakajočim je z utrujenim nasmehom pojasnila, da jih je preveč, toliko avtogramov ne zmore - z vsakim se je raje rokovala in ob uri slovesa izmenjala besedico, smehljaj, zahvalo.

---