Kriptoprevaranti lani ogoljufali več kot 500 ljudi. Kako delujejo goljufi?

Kako zlahka ljudje nasedemo obljubam o dobičkih pri investicijah v kriptovalute, pa četudi nekateri v to nikoli niso investirali niti evra, kažejo podatki policije. Samo v lanskem letu so goljufi z izmišljenimi trditvami o lažnem dobičku pri naložbah v kriptovalute ogoljufali več kot 500 ljudi. Kar nekaj naivnih žrtev so prevaranti našli tudi na Primorskem.

SLOVENIJA > Policisti v zadnjem času preiskujejo vse več goljufij, ko storilci svoje žrtve po telefonu prepričajo, da imajo dobiček od investicij v kriptovalute. Lani so policisti našteli več kot 500 opeharjenih, ki so jih goljufi skupno oškodovali za približno 13 milijonov evrov. “Goljufi so tudi letos zelo uspešni, saj je policija prejela že približno 160 prijav s skupno škodo v višini približno 2,9 milijona evra,” je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije za področje kriminalitete.

Pomagali bi ... sprazniti vaš račun

In kako delujejo goljufi? Njihov modus operandi je že znan. Svoje žrtve pokličejo po telefonu in se predstavijo kot uslužbenci kriptomenjalnice. Običajno v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavljajo, da vas na virtualni denarnici čaka nekaj tisoč evrov vreden zaslužek. Ponujajo pomoč pri izplačilu tega “denarja”, njihove žrtve pa morajo najprej na svoje elektronske naprave (računalnik ali mobilni telefon) namestiti programa za oddaljen dostop (denimo Anydesk).

Da ne postanete žrtev:

> na računalnik ali telefon ne nameščajte programov za oddaljeni dostop,

> nikomur ne dovolite upravljanja z vašim računalnikom ali telefonom,

> nikomur ne dovolite dostopa in ne zaupajte gesla za dostop do vaše spletne banke.

Oškodovanci aplikacijo namestijo, saj verjamejo, da jim bo to omogočilo izplačilo sredstev. “Ne zavedajo se, da lahko goljufi s to aplikacijo upravljajo z računalnikom ali telefonom, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na transakcijskem računu oškodovanca,” je pojasnil Menegalija.

V zadnjem času so več podobnih primerov obravnavali tudi primorski policisti. Med spletnimi goljufijami, ki so jih lani in v začetku letošnjega leta preiskovali policisti in kriminalisti koprske policijske uprave, so prevladovale prav goljufije s kriptovalutami. V nekaterih primerih je šlo za naložbene goljufije, v drugih pa so goljufi po telefonu klicali svoje žrtve in jim natvezili, da so na njihovem računu našli kriptovalute.

13

milijonov evrov so goljufi s kriptoprevarami “pospravili” na svoje račune

Škoda je lahko zelo velika in boleča

Med zadnjimi žrtvami je tudi starejši Kraševec, ki so ga goljufi poklicali po telefonu in ga prepričali, da ima v kriptodenarnici 17.000 evrov. Neznanec na drugi strani telefona mu je ponudil pomoč, a je potreboval podatke o njegovem bančnem računu in dostopna gesla. Kmalu se je izkazalo, da je z računa Kraševca izginilo 140.000 evrov.

“Že večkrat smo opozorili, da občani ne smejo nikomur dovoliti, da jim na elektronske naprave namesti programe za oddaljene dostope,” je nedavno poudaril Aljoša Špeh, vodja oddelka za računalniško preiskovanje v koprski kriminalistični policiji. “Občanom svetujemo, naj bodo previdni in naj ne nasedajo obljubam po velikih zaslužkih in denarju, ki ga nikoli niso vlagali v takšne naložbe,” je dodal Špeh. Škoda je lahko v takih primerih zelo velika. V enem od lanskih primerov spletnih goljufij je žrtev ostala brez 162.000 evrov.

Policisti PU Koper lani našteli 118 spletnih goljufij

Na koprski policijski upravi so lani obravnavali 118 spletnih goljufij, pri katerih je nastalo za 2,255 milijona evrov škode. V letu 2022 pa so preiskovali 71 spletnih goljufij, oškodovanci pa so prijavili 1,72 milijona evrov škode.

Prevaranti žrtve kličejo z različnih lažnih telefonskih številk, ki so videti kot slovenske številke oziroma številke slovenskih mobilnih operaterjev. Ob tem je zelo pomembno, da ogoljufani, ko ugotovijo, kaj se je zgodilo, to čim prej prijavijo policiji, saj so možnosti, da bi ustavili nakazila na druge račune, manjše, če ne ukrepajo takoj. Zato svetujejo, da opeharjeni zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) ter se odpravijo na najbližjo policijsko enoto in na svojo banko.

Policisti svetujejo občanom, naj se sploh ne oglašajo na neznane telefonske klice iz tujine. Ob tem, kot omenjeno, pojasnjujejo, da gre lahko tudi za ponarejene slovenske telefonske številke. “Če sprejmete klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, nemudoma prekinite povezavo,” svetujejo policisti. sp

---