Otok upanja in solz znova delno odprt za javnost

Ameriška zvezna služba za nacionalne parke od konca oktobra znova vodi oglede muzeja imigracije na otoku Ellis med New Yorkom in New Jerseyjem, skozi katerega je šlo od leta 1892 do leta 1924 okoli 12 milijonov ljudi, večinoma Evropejcev. Muzej je bil zaprt skoraj leto dni zaradi škode po orkanu Sandy.

Muzej imigracije na otoku Ellis med New Yorkom in New Jerseyjem je ponovno (deloma) odprt za javnost Foto: STA
Muzej imigracije na otoku Ellis med New Yorkom in New Jerseyjem je ponovno (deloma) odprt za javnost Foto: STA

NEW YORK > Ellis Island se je za razliko od Liberty Islanda, na katerem stoji Kip svobode, oktobra izognil nevšečnostim zaradi proračunske blokade republikancev, ker še ni bil ponovno odprt. Otok svobode, ki ga je orkan Sandy lani oktobra prav tako poplavil, so svečano odprli julija in ga oktobra spet začasno zaprli zaradi proračunskih mahinacij. Zdaj sta po dolgem času ponovno odprta oba otoka in ZDA si želijo to dejstvo oznaniti po širnem svetu, zato so pred kratkim na ogled otoka Ellis povabile tuje dopisnike v New Yorku.

Šest ur za ogled otokov

Na ogled obeh otokov se večinoma podajajo tuji turisti, saj domačini težko najdejo šest ur časa, kolikor je potrebno za udoben ogled Kipa svobode in otoka Ellis, kamor se lahko pride le s trajekti Statue Cruises, ki odrinejo bodisi s skrajnega juga Manhattna v Battery parku ali državnega parka Liberty v New Jerseyju. Toliko časa so nekoč potrebovali priseljenci, da so prestali vse carinske, zdravstvene in imigracijske formalnosti.

Obe državi sta leta 1998 sprejeli odločitev vrhovnega sodišča ZDA, da je otok deloma v eni in deloma v drugi državi in sta s tem končali kar 160 let trajajoči spor, zaradi katerega je New Jersey v začetku 20. stoletja poklical na pomoč celo zvezno obalno stražo. Zvezna vlada je otok prevzela leta 1890 za imigracijsko vstopno točko v državo.

Ker je bil otok premajhen, so ga začeli širiti v morje, ki je pripadalo New Jerseyju z zemljo in kamenjem iz gradnje predorov podzemne železnice na Manhattnu. Prepir je bil nepotreben, saj z otokom upravlja zvezna vlada, vendar so ga politiki ene in druge države s pridom izkoriščali za nabiranje lokalnih političnih točk.

Kljub upravičeni zahtevi New Jerseyja pa se večina ljudi zunaj New Jerseyja strinja z izjavo nekdanjega newyorškega župana Rudyja Giulianija, da si njegov oče, ki je šel skozi Ellis Island kot priseljenec iz Italije, zagotovo ni mislil, da je pristal v New Jerseyju, za katerega še slišal ni.

Obnova po orkanu Sandy še traja, muzej je delno odprt

Orkan Sandy muzeja ni poškodoval, ker je dovolj dvignjen, vendar pa je potopil kletne prostore in uničil električno napeljavo. Obnova, ki je vredna 21 milijonov dolarjev, še traja. Večino muzejskih eksponatov so preselili v skladišče v državi Maryland, ker je zanje potrebno posebej klimatizirano okolje. Za zdaj so odprli pritličje, kjer so razstavljeni kovčki priseljencev, fotografije in posebna razstava o “obljudenju” Amerike od leta 1550 do leta 1890.

Odprta je tudi registracijska dvorana v prvem nadstropju, kjer so priseljenci čakali na pogovor z imigracijskim uradnikom. Tem so morali pravilno odgovoriti na nekaj deset standardnih vprašanj, sicer so jih poslali na posebno zaslišanje in morda tudi domov. Po dolgem potovanju z ladjami čez Atlantik so iz ZDA od 12 milijonov zavrnili le slaba dva odstotka priseljencev. Za tiste, ki so šli skozi, je bil Ellis otok upanja, za zavrnjene pa otok solza.

Pravilni odgovori so odprli vrata

Za ženske je bil na primer pravilen odgovor na vprašanje, ali potujejo same, ne, ker si za konec 19. in začetek 20. stoletja ni bilo mogoče zamisliti, da bi ženska potovala sama brez moškega spremljevalca. Bolj oster je bil zdravniški pregled in pot nazaj si je prislužil vsak, ki je bolehal za trahomom ali “aidsom viktorijanske dobe” - tuberkolozo.

Obiskovalci danes lahko podoživijo majhen del tega, kar so dajali skozi njihovi predniki, saj dvigala še vedno ne delajo in v prvo nadstropje se je treba povzpeti peš. Za imigracijske uradnike je bil že to preizkus fizičnih sposobnosti priseljenca. Kdor je sopihal ali šepal, si je prislužil dodaten zdravniški pregled in če je bilo kaj narobe, tudi prenočitev v eni od celic nad registracijsko dvorano.

Po uspešnih pregledih so se priseljenci odpravili do prostora za nakup vozovnic z vlakom naprej po ZDA, za sodobne obiskovalce pa je to prostor za nakup spominkov. Ellis Island je bil odprt do leta 1954, vendar pa od leta 1924 ni bil več glavna in praktično edina vstopna postaja v ZDA za evropske priseljence. Kljub temu se lahko danes skoraj 100 milijonov Američanov ponaša s prednikom, ki je šel skozi Ellis Island. Med znanimi Slovenci je bil to leta 1913 pisatelj Louis Adamič.

Na otok je moč priti vsak dan

Prva zgradba vstopne postaje je bila zgrajena iz lesa in je pogorela v velikem požaru leta 1897. Tri leta kasneje so odprli novo zidano poslopje, ki je postalo muzej imigracije šele leta 1976. Ladje vozijo na otok vsak dan razen božiča, za vstop pa je potrebno skozi kontrolo, podobno letališki.

Iz New Yorka trajekt najprej odpelje do Kipa svobode, kjer ni nujno izstopiti, nato pa pluje naprej do otoka Ellis, ki je bil med domorodci znan kot otok galebov, Nizozemci so ga poimenovali za majhen otok ostrig, Angleži pa kasneje za otok obešencev, ker so na njem izvajali usmrtitve.

STA


Najbolj brano