Po Rusiji ni spal 50 ur

Fredi Radojkovič je po četrti zmagi v ligi prvakov sijal od zadovoljstva. Čeprav je marsikdo skeptično gledal na koprsko avanturo v elitnem evropskem tekmovanju, se je izkazalo, da imajo Koprčani kompetitivno ekipo, ki je slovenskemu rokometu lahko v ponos.

KOPER> Za Izolana na koprski trenerski klopi je letošnja sezona še korak naprej v njegovi karieri. Po treh lovorikah v prejšnji sezoni in zgodovinskemu naslovu državnih prvakov je pred njegovo ekipo še težja naloga, saj brani domača naslova, nastopi v ligi prvakov pa so še pod dodatnim drobnogledom.

> Kako ocenjujete dosedanji potek sezone?

“Zelo sem zadovoljen. Če bi mi kdo poleti rekel, da bomo po šestih krogih imeli osem točk, mu ne bi verjel. Zmagali smo na dveh gostovanjih, kjer je na primer Metalurg izgubil in remiziral. Zadovoljen sem z izkupičkom in s tem, kako se razpleta liga prvakov. Imamo še štiri tekme, od tega s Constanto in Metalurgom doma. Že s tema dvema zmagama bi bili zelo blizu drugemu mestu.”

> Do kod lahko seže ta ekipa?

“Hmm. Nekatere skupine v ligi prvakov so zelo močne. Montpellier in Čehovski medvedi so trenutno na četrtih mestih, tako da je v teh skupinah konkurenca res huda. Vsi, ki smo v naši skupini, smo imeli precej sreče z žrebom. Razlike med nami, izjema je seveda Hamburg, so minimalne. Tudi če si drugi v skupini, lahko nato dobiš za nasprotnika velikana, ki je bil v svoji skupini tretji. Marsikaj je odvisno od žreba. Morda bi bil Chambery premagljiv, tudi Pick Szeged, če se bo uvrstil tako visoko, težko je še napovedovati. Če bi imeli srečo, bi se lahko prebili v četrtfinale, finalni turnir četverice pa je znanstvena fantastika.”

> Pozimi boste skoraj dva meseca brez dobršnega dela rokometašev, ker bodo igrali na evropskem prvenstvu. Jih boste z lahkim srcem pustili na priprave reprezentance?

“Vsak trener je malo sebičen. Osebno bi člane svojega moštva raje imel na treningih v Bonifiki, ampak tako ne gre. Prav je, da najboljši rokometaši v državi igrajo za reprezentanco. Niti ne razmišljam o tem, da bi koga ne poslal v reprezentančne akcije. Je pa od marsičesa odvisno, v kakšnem stanju se rokometaši vrnejo v klub: od njihove vloge, rezultatov, vzdušja ... in verjamem, da je za nekatere težko. Vendar imajo vsi klubi na takšni ravni podobne težave.”

> Že jutri vas čaka pokalna tekma z Gorenjem, po kateri ni popravnih izpitov.

“Gorenje je v dobri formi, čeprav je imelo peripetije z zamenjavanjem trenerja. A očitno to ni vplivalo nanje. Igra vrhunsko tudi brez Muse in Manojlovića. Slednji je sicer vedno poškodovan, a proti nam vedno igra. Velenjčani so bili doslej manj obremenjeni kot mi, a so se jim zdaj začele evropske tekme. Najbrž čutijo neporavnane račune iz lanske sezone, ko smo jim vzeli vse. Seveda bomo poskusili vse narediti, da preskočimo tega tekmeca v pokalu, in šele potem bomo razmišljali o naslednji tekmi.”

> Pred tedni se je pojavil očitek, da premalo trenirate. Kako bi odgovorili nanj?

“Rad bi povabil strokovnjake, da mi povedo, kako naj treniramo, ko pridemo na primer iz Rusije v četrtek in imamo v soboto tekmo. Ali če pridemo iz Poljske v nedeljo zvečer in imamo v sredo že drugi dvoboj. Ko si v takem ciklusu tekmovanj, je najbolj pomembna regeneracija. Utrujen igralec je v nevarnosti, da se poškoduje, tega pa si niti najmanj ne želimo. Zdaj gledamo veliko videoposnetkov, poskušamo trenirati z glavami. Zato prihaja do težav v napadu, v sami igri. Tri tedne nismo imeli prostega niti enega dneva. No, v nedeljo po zmagi z Rusi sem fantom po dolgem času dal prost dan.”

> Kako vi kot trener zdržite naporen ritem dveh tekem na teden?

“Težko! Po tekmi v Rusiji nisem spal 50 ur. Nisem mogel, nekoliko zaradi časovnega zamika treh ur, pa tudi zato, ker sem razmišljal o nadaljnjih tekmah. Za pripravo na tekme in analize izkoristimo vsak prost trenutek, tudi v avtobusih in na letalih. Imam odlične sodelavce, Vanja Kralj in Zoran Jovičić sta zadolžena vsak za svojo tekmo, Strašek pokriva vratarje. Nato režemo zanimive posnetke, jih montiramo skupaj, potem si jih najprej sam ogledam, dan ali dva pred tekmo, odvisno od težavnosti, pa si jih ogledamo skupaj z ekipo. Največja težava je, da ne najdemo časa za analizo naše igre. To nam je lani uspevalo, letos pa preprosto ne gre.”

> Še vedno delate v koprski gimnaziji z italijanskim učnim jezikom. Kako vam uspeva uskladiti vse obveznosti?

“Res imam srečo, ker mi v šoli gredo vsi na roke. Ravnateljica je prava športnica, vsako domačo tekmo si ogledajo vsi dijaki šole. V gimnaziji namreč delam samo dva dni v tednu - imam samo 50 odstotkov pedagoških obveznosti.”

DENIS SABADIN

---