Do članske pogodbe

Starejši mladinec Kolesarskega kluba Nova Gorica Patrik Komel iz Potoč je bil doslej predvsem koristen ekipni tekmovalec. Sedaj je prišel v obdobje, ko se bo za nadaljevanje kariere treba izkazati posamično.

Patrik Komel, ki se na novogoriškem Tehniškem šolskem centru pripravlja na poklic serviserja, kolesarstvo v novogoriškem klubu trenira že deset let, a na zmagovalne stopničke v zadnjem času ni stopil. Verjame, da bo v obdobju, ki je za vstop v člansko kolesarstvo odločilno, opozoril nase. Štafeto mu je, skupaj z uvodnim vprašanjem, predala gorska tekačica Ana Čufer.

> Zakaj ste si za šport izbrali ravno kolesarstvo? Ali boste vztrajali v njem do članskih vrst?

“Nekoliko starejši fant, sosed moje stare mame, kjer sem kot majhen otrok preživel veliko časa, je, odkar se spomnim prvih korakov, že treniral kolesarstvo. Navdušil je tudi mene. Takoj, ko je bilo mogoče, sem začel kolesariti in preurejati kolesa, od četrtega razreda osnovne šole pa treniram pri novogoriškem klubu, kjer so me doslej vodili Rok Lozej , Darko Lisjak in Andrej Cimprič . Čeprav izjemnih rezultatov nisem imel, mi volje ne manjka in bom skušal kot starejši mladinec doseči rezultate, s katerimi bi nase opozoril katero od ekip, ki ima člansko moštvo.”

> Kakšen je vaš trenutni položaj v ekipi?

“Ker sem prvo leto starejši mladinec, ne bom mogel posamično narediti kaj dosti. Leto ali dve starejši fantje so močnejši in izkušenejši, poleg tega pa je kolesarstvo tudi ekipni šport. V našem novogoriškem moštvu sta ta čas najmočnejša Kristjan Kumar in Žan Jerkič . Potrudil se bom, da bom skupaj s kolegi zanju naredil čim več. Č se bo na kakšnem begu ponudila priložnost, jo bom skušal izkoristiti. Morda se tako odprejo tudi vrata v reprezentanco. ”

> S kakšno popotnico prihajate med starejše kolesarje?

“Ta ni najboljša. Lani je bilo nekaj smole s padci, med drugim sem si prebil brado in dobil sedem šivov. Boljša je bila predlanska sezona. Med drugim sem bil drugi v letniku 1997 v kronometru. Ne glede na vse skupaj sem pridobil veliko izkušenj. Večkrat sem bil do zaključka dirk zraven najboljših, potem pa sem zdrsnil tja okoli 15. ali 20. mesta. Dobro pri tem je, da sem postal vsestranski kolesar, in upam, da mi bo to v nadaljevanju kariere pomagalo.”

> Kako se pripravljate na sezono?

“Večinoma kar doma. Letošnja zima ni bila mrzla, pa tudi burje je bilo malo. Zato sem lahko po prihodu iz šole domov kilometre nabiral kar na cestah okoli naše vasi, kjer imamo vse - ravnino v Vipavski dolini, griče nad njo, pa tudi zahteven vzpon na Predmejo na Gori. Sicer pa se priprave že iztekajo, saj konec tedna odhajamo na prve dirke v Italijo, aprila pa se začenjajo tudi dirke v Sloveniji. Žal jih je - celo v mladinski kategoriji - zaradi pomanjkanja denarja vedno manj. Vprašanje je, če bo na Primorskem sploh kakšna.”

> Kje se vidite v kolesarstvu, reciva, čez tri leta?

“Najprej bo treba biti v tej in v naslednji sezoni potrpežljiv pri nabiranju dirk, izkušenj, ekipnih in nato posamičnih uspehov. Upam, da bom čez dve leti toliko napredoval, da me bo videla in angažirala katera od članskih ekip v Sloveniji ali v Italiji. Pri nas je denarja v kolesarstvu bolj malo in ni veliko izbire. Članski ekipi imata le še ljubljanska Radenska in novomeška Adria Mobil, zato se bom posebej trudil tudi na dirkah v Italiji, kjer je klubov, primernih za mlajše člane, kar veliko. Skratka - čez tri leta bi rad prišel do pogodbe z eno od ekip v kategoriji do 23 let.”

> Komu predajate štafeto?

“Prijatelju z našega konca, Davidu Tratniku , ki je v kolesarstvu temeljito preizkusil tudi člansko konkurenco. Žal ga je ustavila poškodba in je sedaj maser. Naj pove, kako je prišlo do konca njegove kariere in predstavi svoje načrte na novi življenjski poti.”

IGOR MUŠIČ

---