Dekleta bolj upoštevajo navodila

Štafeto je prevzel nekdanji vratar NK Ilirska Bistrica Matevž Sakelšek, ki je deloval tudi v ženski nogometni reprezentanci. Vesno Boštjančič so zanimale razlike pri treniranju nogometašic in nogometašev.

Matevž Sakelšek je na podlagi izkušenj pojasnil, da je potrebno biti pri delu z dekleti malce bolj pazljiv: “Bistvenih razlik ni. Še največ jih je v tem, da so dekleta počasnejša in manj eksplozivna. Pri izvajanju nalog so natančnejša in skrbno upoštevajo navodila. Znajo pa biti precej občutljivejša in bolj zamerljiva kot fantje.”

> Kako je na splošno s priljubljenostjo ženskega nogometa v Sloveniji?

“Na nogometašice se pri nas še vedno gleda 'postrani.' Veliko pove tudi to, da je na zahodu države samo en klub s člansko žensko ekipo. Ženski nogomet zelo podpirata krovni nogometni organizaciji Fifa in Uefa, ki imata vedno večje zahteve glede števila ženskih ekip. V naših krajih je kar dosti punc, ki rade igrajo nogomet. Že dolgo so v malem nogometu uspešne Krtke, pred dvema letoma je zaživela tudi ekipa v okviru NK Ilirska Bistrica.”

> V katerih elementih igre slovenske nogometašice najbolj zaostajajo za tujino?

“Na skoraj vseh področjih nogometne igre. Največji primanjkljaj je v tehniki, hitrosti, moči in kondicijski pripravljenosti. Konkurenci smo še najbližje v taktični pripravi. To je povezano s številom klubov, saj je izbor igralk zelo ozek. V tujini izbirajo med več tisoč igralkami enega letnika, medtem ko je pri nas težko zbrati 30 igralk dveh letnikov. Si pa vedno več slovenskih igralk služi kruh v tujini in s tem se dviga tudi reprezentančni nivo.”

> Kako ste prišli v stik z žensko reprezentanco?

“S selektorko Petro Mikeln sva bila sošolca na Fakulteti za šport. Vedela je, da sem bil vratar in da se ukvarjam s treniranjem vratarjev. Vprašala me je, če bi v tej vlogi sodeloval v slovenski reprezentanci. Na nogometni zvezi smo se dogovorili, da bom najprej sodeloval na treningih ženskega nogometa v različnih regijskih centrih. Bili so zadovoljni z mojim delom in mi ponudili mesto trenerja v reprezentancah U-19 in U-17. V reprezentanci sem kot trener vratark delal na izbirnih treningih, reprezentančnih akcijah in kvalifikacijskih turnirjih. Po štirih letih sem moral zaradi delovnih obveznosti končati sodelovanje z NZS.”

> S čim se trenutno ukvarjate?

“Sem učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli Dragotina Ketteja. Enkrat tedensko treniram vratarje pri NK Ilirska Bistrica, to je pa tudi vse, saj sem si po osmih letih vodenja najrazličnejših selekcij vzel kratek premor.”

> Kako ocenjujete stanje v bistriškem klubu?

“Stanje že nekaj let ni rožnato, saj manjkajo sponzorji, ki bi na Bistriškem vlagali v najpomembnejšo postransko stvar na svetu. Veliko se je v zadnjem času postorilo na obnovi katastrofalne infrastrukture, tako da se razmere na tem področju izboljšujejo. Primanjkuje pa strokovnega kadra, tako da so trenutni trenerji preobremenjeni, saj morajo nekateri voditi dve selekciji. Verjetno je za to krivo pomanjkanje denarja, saj si trenerji s honorarji komaj pokrijejo stroške, povezane z vodenjem ekip.”

> Imate trenerji dovolj možnosti za izobraževanje?

“Možnosti izobraževanja v nogometu je veliko. Klubski trenerji se letno udeležujejo vsaj treh obveznih seminarjev. Kdor želi in ima denar, lahko gre na dodatne seminarje. Ker se ukvarjam z vratarji, pogrešam več seminarjev na to temo. Tudi na prvi tovrstni seminar sem moral po prijavi čakati kar dve leti. A se stanje tudi na tem področju popravlja.“

> Kakšno je zanimanje za nogomet med mladino?

“Otroci na šoli v prostem času najraje igrajo nogomet. Tudi na šolskih tekmovanjih dosegamo Bistričani najboljše rezultate med ekipnimi športi v nogometu.”

Komu predajate štafeto in kaj ga sprašujete?

“Ker ima rad tenis, predajam štafeto najuspešnejšemu bistrškemu teniškemu igralcu zadnjih let, Iztoku Perkanu. Kakšno je zanimanje otrok za to igro in s kakšnimi težavami se spopadajo v klubu?”

SIMON MALJEVAC

---