Heroji in poraženci

Komu bo po po koncu prvega dela eurobasketa Slovenska Istra ostala v lepem spominu in kdo želi čim prej pozabiti Koper? Največje pozitivno presenečenje je Finska, popoln polom pa so doživeli Turki.

 Petteri Koponen (levo) je bil glavno orožje Finske Foto: Tomaz Primozic/Fpa
Petteri Koponen (levo) je bil glavno orožje Finske Foto: Tomaz Primozic/Fpa

KOPER > V športu je rezultat kralj, kakšno tolažilno točko lahko prinese dober umetniški vtis ali borben nastop, poraz pa je pogosto razlog, zaradi katerega sicer povsem spodobni ljudje celo izgubljajo službe.

Kralji Kopra so Finci, napovedi je presegla tudi Italija, Švedi so dosegli cilj z zmago nad Rusijo, slednja pa je ob Turčiji hudo razočaranje. Obe reprezentanci sta aktualni nosilki medalj s SP (Turčija srebro, Rusija bron), Slovenijo pa zapuščata s po eno zmago. Katastrofa!

Junak in bedak I

Petteri Koponen (194 cm, organizator) je najboljši strelec, asistent in “kradljivec” v finski reprezentanci. Član ruskega Himkija je povprečno prebil na parketu skoraj 32 minut in v tem času je dosegal 14 točk, 4,8 asistenc, 3,4 skoke ter ukradel 1,6 žogo, zablestel pa je prav nazadnje, ko je Grčiji nasul 29 košev. S tem dosežkom je gotovo junak koprske skupine.

Dolgoletni selektor Turčije, ki med trenerji velja skoraj za košarkarskega boga, Bogdan Tanjević, se je tokrat z dokaj zvezdniško zasedbo hudo opekel. Moštvo se mu je pričelo rušiti še pred začetkom prvenstva, ko se je NBA zvezdnik Ömer Asik (ponovno) zmrdoval nad poletnim delom za čast in slavo domovine in ga je moral v udeležbo prepričati minister za šport. Mladega super talentiranega organizatorja igre Kenana Sipahija je "Boša" prečrtal kot zadnjega in ga ni vpoklical niti po poškodbi Omerja Onana tik pred začetkom EP. Napol zaceljena organizatorja Arslan in Balbay nista zmogla povezati niti igre, rezervne rešitve pa 66-letni Tanjević ni imel.

Junak in bedak II

Marco Bellinelli (196 cm, visoki branilec). Po odpovedi Gallinarija in Bargnanija edini pravi zvezdnik italijanske reprezentance je tokrat pozabil na svoj ego in se je povsem podredil moštvu. S 15,8 košev na tekmo je še vedno prvi strelec azzurrov, vendar ne duši igre in ne igra zgolj za lastno statistiko. Dozorel je v vodjo, ki mu soigralci zaupajo in ko bo šlo na nož, bo zadnja žoga vedno v njegovih rokah.

Sergej Karašev (203 cm, krilo). Pri Rusih je bilo letos vse narobe. Ko je nastop v Sloveniji odpovedala praktično celotna prva peterka, je puško vrgel v koruzo še selektor Katsikaris. Zamenjal ga je Sergejev oče Vasilij. Sinu je povprečno sicer namenil po 22 minut na tekmo, česar pa še ne 20-letni novopečeni član ekipe Cleveland Cavaliers ni znal izkoristiti. Na ključni tekmi proti Finski sploh ni zaigral, do papirnato solidnega povprečja 9,5 košev ter 4,3 skokov pa je prilezel na nepomembnem dvoboju s Turčijo, ko je zabeležil 25 košev. Igralec za male tekme ali zgolj nehvaležni sin?

Junak in bedak III

Jeffery Taylor (203 cm, krilo). Najbrž je bilo tudi njemu jasno, da Švedska nima možnosti za vidnejši rezultat, toda po prvem delu tekmovanja je kljub temu najboljši strelec EP z 21,2 koša na tekmo. Povprečno je dodal še 4,6 skokov ter 1,4 asistenco. S tem je povsem upravičil status dokaj pomembnega igralca Charlotte Bobcats, čeprav je tudi porabil precej žog.

Antonis Fotsis (208 cm, visoko krilo). Grk je zgolj bleda senca nekdaj ključnega igralca vedno močne reprezentance. Pri dvaintridesetih ni več med najmlajšimi, vendar je gotovo tudi sam pričakoval več od revnih treh točk v dobrih dvanajstih minutah igre, kolikor je povprečno nastopal. Igral je v slogu svoje ekipe, saj je rutinirano začel EP, nato pa vse bolj bledel.

BORIS PLANINC


Najbolj brano