Zavarovanci Vzajemne bodo decembra plačali 15 evrov manj

Nadzorni svet Vzajemne je potrdili predlog uprave, da Vzajemna v decembru zavarovancem poračuna 15 evrov letošnje premije.

Član uprave Vzajemne Neven Cvitanović je dejal, da od marca sklenitev novih zavarovanj v Vzajemni presega število odpovedi Foto: STA
Član uprave Vzajemne Neven Cvitanović je dejal, da od marca sklenitev novih zavarovanj v Vzajemni presega število odpovedi Foto: STA

LJUBLJANA > Zavarovanci bodo tako decembra namesto 28 evrov plačali 13 evrov premije. V Vzajemni tudi pripravljajo ocene in izračune, kakšne so možnosti, da bi bila premija dopolnilnega zavarovanja prihodnje leto za evro nižja kot letos.

Za to potezo so se v Vzajemni odločili, ker letos beležijo nižje odhodke za zdravstvene storitve od načrtovanih. Zavarovancem tako vračajo približno 12 milijonov evrov. Poračun bodo dobili tudi tisti, ki so vplačali zavarovanje vnaprej za celo leto.

Posledica previsokih premij

Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je na današnji novinarski konferenci dejal, da bi potezo lahko interpretirali kot posledico previsokih premij. V Vzajemni zagotavljajo, da namen vrnitve tega denarja ni komercialne narave, pač pa da “Vzajemna danes prvič kaže poslanstvo vzajemnega zavarovanja”. “Ko nastanejo viški, se jih vrne zavarovancem, ko primanjkuje, pa se premije ustrezno prilagodijo,” je dejal Mikeln.

Glede razporejanja akumuliranih dobičkov iz preteklih let je dejal, da bo o tem odločala skupščina zavarovalnice. Kakšni bodo predlogi uprave, pa je po njegovem mnenju še prezgodaj reči. Skupščina bo zasedala predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Uprava je danes od nadzornega sveta tudi dobila pooblastilo, da preuči možnosti znižanja premije v prihodnjem letu za en evro. A kot je opozoril Mikeln, je odločitev odvisna od projekcij stroškov za zdravstvo za prihodnje leto in morebitnih načrtov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede sprememb v višini kritij na področju obveznega in dopolnilnega zavarovanja.

Novih zavarovanj več kot odpovedi

Na dokončno odločitev glede višine premije bodo vplivali tudi izračuni glede kapitalske ustreznosti na podlagi spremenjene zakonodaje in evropske direktive Solventnost II.

Član uprave Vzajemne Neven Cvitanović je dejal, da od marca sklenitev novih zavarovanj v Vzajemni presega število odpovedi. Vseeno pa imajo negativen trend števila zavarovancev, saj jih približno 1000 mesečno umre, prav tako imajo določene težave s plačilno nedisciplino.

Na današnji novinarski konferenci so tudi pojasnili, da so sprva želeli presežna sredstva vložiti v dodatno financiranje operacij, pri katerih so čakalne vrste najdaljše. “Žal je bilo kar nekaj interesnih skupin, ki so bile proti,” je dejal Mikeln, teh interesnih skupin pa ni želel poimenovati. Dodal je, da so glede predloga dobili tudi neugodno mnenje Davčne uprave RS, saj zavarovalnica tega financiranja ne bi mogla obračunati kot strošek, zavarovanci pa bi morali od storitve plačati dohodnino. Se pa Mikeln čudi, da za 20 milijonov evrov finančne injekcije v zdravstveni sistem “nismo zmožni iskati rešitve, hkrati pa smo sposobni ure in ure sejati za posamezne zakone”.

Prostovoljno zavarovanje vplačuje 1,6 milijona prebivalcev

Mikeln je tudi komentiral morebitno ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Dejal je, da v to težko verjame. Danes namreč prostovoljno zavarovanje vplačuje 1,6 milijona prebivalcev, ki imajo povprečno premijo 28 evrov. Če bi prevalili ta strošek zgolj na delovno aktivne prebivalce, potem bi gospodarstvo obremenili za 450 milijonov evrov, posameznik pa bi tako plačeval približno 50 evrov mesečno, je dodal. Po njegovem mnenju ni toliko težava v financiranju zdravstvenega sistema, pač pa bi bilo treba iskati rešitev v organizaciji. “Denarja je dovolj, vprašanje je, kako se ga troši,” je poudaril.

Sicer pa je proti nekdanjim članom uprave Vzajemne sproženih 12 odškodninskih tožb, ki so težke 4,3 milijona evrov. Eno so na prvi stopnji dobili, a nobena še ni pravnomočna. Mikeln je ob tem dejal, da se ne želijo preveč ukvarjati s preteklostjo, naj se s tem ukvarjajo tisti, ki so za to poklicani.

STA


Najbolj brano