Za Bora je naredila vse, kar je v njeni moči

Na Zdravniški zbornici Slovenije se nadaljuje obravnava o morebitnem odvzemu licence Zlatki Kanič, ki je leta 2008 zdravila Bora Nekrepa, ki je kasneje umrl. Tokrat je Kaničeva privolila v pričanje, dejala je, da je za dečka storila vse, kar je bilo v njeni moči.

LJUBLJANA>Zlatka Kanič je na današnji obravnavi podrobno opisala potek zdravljenja Bora Nekrepa v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor v noči iz 12. na 13. marec 2008. Zavrnila je nekatere navedbe, da se ni zavedala resnosti dečkovega zdravstvenega stanja. Poudarila je, da je bil Bor vso noč pod strogim nadzorom v bolnišnici, ob morebitni spremembah kliničnega stanja otroka pa bi tudi ustrezno ukrepala. “Nismo počivali ali lenarili,” je dejala in dodala, da je bila v tisti noči obremenjenost z najtežjimi bolniki 160-odstotna.

Zaveda se, da je postavila napačno diagnozo

Dejala je, da se danes zaveda, da je postavila napačno diagnozo, Reyev sindom, ki ga je tudi zdravila. Vendar pa je prirojena motnja, ki jo je imel Bor, po literaturi bolezen novorojencev in ne 12-letnih otrok. Poleg tega je navedla, da je iz dečkove medicinske dokumentacije kasneje videla, da je bil Bor pogosto bolan, medtem ko so starši ob sprejemu na zdravljenje dejali, da je bil načeloma zdrav, le da ima pogosto vnetje ušesa.

Tudi v Ljubljani niso ustrezno poskrbeli za Bora

Poudarila je, da se določene znake lahko pripiše napačni bolezni in je potem napačno tudi zdravljena. Zato je pri tako redkih boleznih bolje, da od staršev dobijo čim več informacij.

Kaničeva meni, da bi Bor preživel, če bi bilo zanj po premestitvi v UKC Ljubljana ustrezno poskrbljeno. Ugotavlja, da tudi po premestitvi v UKC za dečka ni bilo ustrezno poskrbljeno.

Borova smrt je “strokovni poraz”

Mariborska pediatrinja poudarja, da zaradi smrti Bora niso prizadeti samo njegovi starši, pač pa “tudi tisti, ki smo s tem, ko je Bor umrl, doživeli strokovni poraz. Vem, da je smrt otroka najhujše, kar se lahko zgodi. Tudi za zdravnika je smrt pacienta huda, čeprav sodi v realnost in jo kot profesionalec moraš sprejeti,” je dejala.

Nemški specialist: Obravnava Bora je bila pravočasna in pravilna

Na današnji obravnavi je pričal tudi nemški specialist za medicino otrok in mladine, ki se ukvarja s presnovnimi boleznimi, Berthold Koletzko. Dejal je, da je bila obravnava bolnika ob sprejemu v bolnišnico - diagnostični ukrepi, preverjanje možnosti infekcij, zastrupitve in morfoloških sprememb - pravočasna in pravilna.

Dejal je, da je “občudovanja vredno in v prid skrbnemu ravnanju”, da je Kaničeva naročila, da se v dečkovem urinu izmeri raven amoniaka. Tako tudi meni, da po informacijah, ki jih je dotlej vedela Kaničeva o otrokovem zdravstvenem stanju, ni bilo mogoče sklepati, da je Bor imel prirojeno motnjo presnove uree. “Sum Reyevega sindroma je danes napačna, v tej noči pa je bila razumljiva diagnoza. Za Reyev sindrom ni specifične terapije, zato je terapevtsko obravnavanje v tej noči razumljivo,” je dejal.

Kaj ga je zmotilo?

Koletzka je zmotilo to, da Kaničeva ob tako povišani vsebnosti amoniaka ni naročila ponovnega merjenja že čez uro ali dve, saj bi potem tudi lahko bolnika prej premestili v Ljubljano. Vendar pa ne more trditi, če bi takšno ravnanje bistveno spremenilo tragičnosti poteka bolezni Bora.

Nemški strokovnjak tudi ne more potrditi, ali je Kaničeva res postavila diagnozo Reyevega sindroma, saj te informacije v odpustnem pismu ni zabeležene, pač pa se je to prvič omenilo v sodnih spisih maja 2008. Vendar pa je po njegovih besedah možno, da se ta informacija ne zapiše, če je obremenitev na oddelku zelo velika.

Nekaj pripomb je imel tudi na ljubljanski klinični center

Je pa imel tudi pripombe na potek zdravljenja dečka po premestitvi v Ljubljano, saj da so mu takrat dodali preveč tekočine ter mu relativno pozno dali antibiotike.

Koletzko je dejal, da je imela hiperamonimija bistven delež pri tragičnem poteku obolenja, vendar pa smrti ne more izključno pripisati zdravljenju v času UKC Maribor. Z znižanjem koncentracije amoniaka že v tej noči bi se po njegovih besedah povečale možnosti, da bi bil potek zdravljenja bolezni lažji. “Ne moremo pa z gotovostjo reči, ali bi otrok to preživel, in v primeru če bi, če bi ostal brez nevroloških poškodb,” je dejal.

Borova starša sta “bojkotirala” obravnavo

Obravnava o morebitnem odvzemu licence Kaničevi se je začela 18. oktobra, vendar pa je bila takrat obravnava kmalu po začetku prekinjena. Kaničeva namreč ni želela pričati brez prisotnosti svojega odvetnika Boštjana Penka. Penko se tudi tokrat ni udeležil obravnave, a je Kaničeva tako prebrala izjavo kot tudi odgovarjala na vprašanje predsednice zbornice Gordane Živčec Kalan, ki vodi primer. Starša Bora Nekrepa se tudi tokratne obravnave pred zbornico nista udeležila.

Okrožno sodišče v Mariboru je oktobra letos Kaničevo spoznalo za krivo malomarnega zdravljenja Bora Nekrepa. Sodnica ji je naložila deset mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, soobtoženega zdravnika Roberta Pogorevca pa je oprostila obtožb.

STA

---