Volitve 22. junija so bolj mogoče v teoriji kot v praksi
Volitve pred začetkom šolskih počitnic bi bile možne, vendar pod pogojem, da se vsi, ki lahko predlagajo kandidata za mandatarja, odpovejo tej možnosti, pravita pravnika Ciril Ribičič in Lojze Ude.
Ciril Ribičič Foto: STA
To, da bi se 81 poslancev nedvoumno odpovedalo možnosti predlagati novega mandatarja - le tako bi preprečili, da bi se jih našlo deset s takšno namero - je bolj verjetno v teoriji kot v praksi, saj so zlasti tisti poslanci, ki vedo, da ne bodo več izvoljeni, ta čas zelo zainteresirani, da bi bile volitve čim pozneje, razmišlja pravnik Ciril Ribičič. V politiki pa opaža tudi druge interese: “Vidim veliko interesa, da volitve ne bi bile spomladi. Eni so proti, zato ker še nimajo pripravljenih strank - zlasti tisti, ki so zunaj parlamenta in so računali na poznejše volitve -, drugi zato, ker želijo spremeniti volilni sistem, kar ne bi trajalo 14 dni, ampak dolge mesece.”
Pravnik Lojze Ude meni, da bi bilo roke možno skrajšati, a tudi on dodaja, da bi bil pogoj za to strinjanje vseh, ki lahko predlagajo kandidata za mandatarja. “Glede na to, da gre za odstop vlade in ne za novo izvolitev, mislim, da bi bilo matematično možno volitve izpeljati zadnjo nedeljo v juniju ali v prvi polovici julija. Situacija kliče po hitrih rešitvah in hitrih volitvah, realno pa se mi zdi, da je to september,” razmišlja Ude.
A skrajni rok za določitev datuma volitev je zapisan v ustavi in v sedanjih razmerah bi bil skrajni rok dva meseca po razpustitvi parlamenta. Če bi predsednik republike upošteval vse roke do konca, bi torej volitve morale biti najpozneje avgusta. “Avgusta ni higienično izpeljati volitev,” trdi Ude.
Ustavne odločbe, ki je preprečila izvedbo referenduma med prvomajskimi šolskimi počitnicami, po njegovem sicer ni mogoče preslikati na volitve, a vseeno tudi za te velja, da jih je treba izpeljati takrat, ko bi bila udeležba čim višja.
JANA KREBELJ