Ukrajina dobila začasnega premierja

Ukrajinski parlament je za predsednika prehodne vlade potrdil 39-letnega proevropskega Arsenija Jacenjuka, ki naj bi državo popeljal iz najhujše politične krize v zadnjih letih. Medtem se zaostrujejo razmere na Krimu, kjer so oboroženi neznanci zavzeli regionalni parlament in vlado, opaziti pa je bilo tudi premike ruskih enot.

Ukrajinski parlament je za predsednika prehodne vlade potrdil 39-letnega proevropskega Arsenija Jacenjuka, ki naj bi državo popeljal iz najhujše politične krize v zadnjih letih Foto: Wikipedia
Ukrajinski parlament je za predsednika prehodne vlade potrdil 39-letnega proevropskega Arsenija Jacenjuka, ki naj bi državo popeljal iz najhujše politične krize v zadnjih letih Foto: Wikipedia

KIJEV > Arsenij Jacenjuk, tesen sodelavec bivše premierke Julije Timošenko, bo na čelu vlade narodne enotnosti do predčasnih predsedniških volitev 25. maja. Jacenjuk je bil potrjen z večino 371 glasov, za izvolitev pa je potreboval podporo najmanj 226 glasov.

Jacenjuk je poslancem v nagovoru povedal, da se zaveda, kako težka naloga jih čaka, saj je država pred bankrotom.

“Proračun je prazen, vse je bilo pokradeno. Ne obljubljam izboljšanja, ne danes, ne jutri. Naš glavni cilj je stabilizacija razmer. Javni dolg znaša 75 milijard dolarjev. Leta 2010, ko je Viktor Janukovič prišel na oblast, je bil dvakrat manjši,” je dejal. Povedal je tudi, da so se zlate rezerve v zadnjih treh letih s 37 zmanjšale na 15 milijard dolarjev.

Vedno več brezposlenih, vlagatelji odhajajo

Po njegovih besedah vse bolj narašča brezposelnost, iz države odhajajo vlagatelji. “Nimamo druge rešitve, kot da sprejmemo nepriljubljene rešitve, kot so zmanjšanje socialnih programov in podpor, zmanjšanje proračunskih izdatkov,” je dejal.

Rusijo je pozval h gradnji novih odnosov, saj je Ukrajina njena prijateljica in partner. Moskvo je tudi pozval, naj ne podpira separatistov in odstavljenega predsednika Janukoviča. Izpostavil je, da si bodo z vsemi zakonitimi sredstvi prizadevali za ohranitev ozemeljske celovitosti države.

Jacenjuka je za kandidata za premierja izbral tako imenovani Majdanski svet, predstavništvo različnih skupin protestnikov. Imena ministrov prehodne vlade so predstavniki protestnikov prebrali v sredo zvečer pred več kot deset tisoč ljudmi, ki so se zbrali na osrednjem trgu Majdan v Kijevu, simbolu upora proti vladavini Janukoviča.

Zaostrene razmere na Krimu

Na seznamu ministrov sicer ni ne Timošenkove ne Vitalija Klička, ki je bil prav tako v prvih vrstah opozicijskih voditeljev med protesti. Finančno ministrstvo naj bi prevzel Oleksadr Šlapak, Andrij Parubij, vodja tako imenovanega Euromajdan protesta, bo vodja sveta za nacionalno varnost. V vladi je tudi Dmitro Bulatov, aktivist, ki so ga ugrabili in hudo mučili, zaradi česar je moral na zdravljenje v Litvo. Postal je minister za mlade in šport.

V parlamentu se je pred tem oblikovala vladna koalicija “Evropska izbira”, ki ima 250 poslancev v 450-članskem parlamentu. V koaliciji so Jacenjukova stranka Domovina, Udar Vitalija Klička, Svoboda Olega Tjagniboka ter še nekaj poslancev.

Medtem so se zaostrile razmere na Krimu. Oboroženi neznanci so zavzeli poslopji regionalnega parlamenta in vlade v prestolnici te ukrajinske avtonomne republike Simferopol in na njiju izobesili ruski zastavi.

Moški v bojni opravi prevzeli nadzor

Več deset moških v polni bojni opravi je v stavbi vkorakalo v jutranjih urah in brez nasilja prevzelo nadzor. Napadalci v zgradbi vstopili tako, da so s streli razbili steklena vrata, pri čemer pa ni bil nihče poškodovan.

Po navedbah krimskega premierja Anatolija Mohiljova je zgradbo zavzelo približno 50 moških, ki naj bi bili po poročanju medijev člani rusko govoreče uporniške skupine, ki jo sestavlja lokalno prebivalstvo.

Proruski poslanci regionalnega parlamenta so nato odločili, da bodo 25. maja izvedli referendum o statusu tega ukrajinskega polotoka. Poleg tega so odstavili regionalno vlado, ki je podprla novo začasno vlado v Kijevu.

Po incidentu v Simferopolu je začasni ukrajinski predsednik Aleksander Turčinov rusko mornarico opozoril, da bodo vse premike ruskih enot iz oporišč razumeli kot napad. “Ruska črnomorska flota mora ostati v svojih oporiščih na Krimu. Kakršnokoli premikanje enot bomo razumeli kot vojaški napad,” je v parlamentu dejal Turčinov.

Moskva: ruska flota se drži dogovora

Z ukrajinskega zunanjega ministrstva so nato sporočili, da so na pogovor poklicali ruskega odpravnika poslov Andreja Vorobjeva v Kijevu in ga opozorili, da mora Moskva spoštovati neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. V diplomatski noti, ki so mu jo izročili, je Kijev od vojakov ruske črnomorske flote v Sevastopolu zahteval, da se ne gibljejo izven območja namestitve.

Rusko zunanje ministrstvo je nato “glede izjav, da je Rusija kršila dogovore o ruski črnomorski floti” zagotovilo, da flota “v sedanjih težkih razmerah strogo izvaja dogovore”. Dodali so, da je bil “premik nekaterih oklepnih vozil flote v skladu z dogovori in da ni bila potrebna odobritev”.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je pozval Rusijo, naj ne stori ničesar, kar bi lahko pripeljalo do napetosti ali nesporazumov. Kot je dejal v izjavi pred začetkom srečanja Komisije Nato-Ukrajina v Bruslju, je zaradi zadnjih dogodkov na Krimu izjemno zaskrbljen. Akcijo oboroženih neznancev Simferopolu označil za nevarno in neodgovorno.

Pozivi Rusiji, naj spoštuje meje Ukrajine

Tudi iz EU prihajajo pozivi Rusiji, naj spoštuje meje Ukrajine. Evropski parlament je potrdil resolucijo, v kateri poziva k nujni finančni pomoči Ukrajini in uvedbi usmerjenih sankcij proti odgovornim za nasilje med protivladnimi protesti v tej državi. Poslanci so Rusijo tudi pozvali, naj spoštuje ozemeljsko celovitost Ukrajine. K temu sta Moskvo pozvala tudi nemška kanclerka in britanski premier.

Ukrajinske oblasti so medtem Mednarodni denarni sklad zaprosile za pomoč. Kot je sporočila generalna direktorica IMF Christine Lagarde, je sklad na prošnjo pripravljen odgovoriti in bo v prihodnjih dneh v državo poslal misijo, ki bo ugotovila stanje javnih financ in začela predhoden dialog z oblastmi.

STA


Najbolj brano