Slovenija po indeksu boljšega življenja na repu OECD

Slovenija se je po novem indeksu boljšega življenja, ki blaginjo meri po 11 razsežnostih, ključnih za kakovost življenja, uvrstila na 21. mesto med 34 članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Najvišja tri mesta na lestvici zasedajo Avstralija, Kanada in Švedska, najnižje pa so se uvrstile Turčija, Mehika in Čile.

PARIZ> Z uporabo indeksa boljšega življenja lahko državljani članic OECD primerjajo blaginjo v državah na podlagi 11 razsežnosti, ki jih je OECD prepoznala kot temeljne za kakovost življenja.

Indeks vključuje kazalnike s področij stanovanjske politike, prihodkov, zaposlovanja, družbenih odnosov, izobraževanja, okolja, kakovosti institucij, zdravja, splošnega zadovoljstva z življenjem, varnosti in možnosti doseganja ravnotežja med poklicnim in družinskim življenjem.

Šepava stanovanjska politika

Na področju stanovanjske politike se je Slovenija precej pod povprečje OECD uvrstila pri velikosti stanovanj, kjer po kriteriju števila sob na osebo z 1,1 zaseda 29. mesto. Povprečje organizacije je 1,6 sobe na osebo.

Po drugi strani se Slovenija visoko uvršča po dostopnosti do osnovne sanitarne infrastrukture. Le 0,6 odstotka stanovanjskih enot v Sloveniji namreč nima dostopa do notranjih stranišč na splakovanje, medtem ko je povprečje OECD 2,8 odstotka. Slovenija tako zaseda 13. mesto.

Nižji prihodki in povprečna zaposlenost

Po prihodkovnih kriterijih Slovenija ni na najvišjih mestih med članicami organizacije. Razpoložljivi letni prihodek gospodinjstev tako z 19.890 ameriškimi dolarji za povprečjem OECD zaostaja za skoraj 2400 dolarjev. Povprečno premoženje gospodinjstev pa z 20.188 dolarji za povprečjem v OECD zaostaja za 16.620 dolarjev.

Po stopnji zaposlenosti se Slovenija s 66 odstotki uvršča prav v povprečje članic OECD, medtem ko se po deležu brezposelnih, ki so brez zaposlitve že več kot leto dni, s 3,21 odstotka uvršča malo nad povprečje OECD, a vseeno v spodnjo tretjino članic.

Sorazmerno uspešna je Slovenija na področju formalne izobraženosti prebivalstva, kjer z rezultati presega povprečje OECD. Delež prebivalcev v starostni skupini med 25 in 64 let z vsaj srednješolsko izobrazbo je z 82 odstotki za devet odstotnih točk nad povprečjem OECD, v skupini med 25 in 34 let pa z 92 odstotki povprečje presega za 12 odstotnih točk.

Precej nizko je Slovenija po uporabljenem okoljskem kriteriju, in sicer onesnaženosti zraka s trdnimi delci (PM10). Ta znan problem Slovenije državo uvršča na 28. mesto med članicami. Povprečna vsebnost PM10 v Sloveniji je 29 mikrogramov na kubični meter zraka, povprečje OECD pa je 22.

Ne zaupamo državnim institucijam

Slovenci v institucije države zaupamo manj, kot je povprečje v OECD. V Sloveniji tako v ustanove zaupa 51 odstotkov ljudi, povprečje OECD pa je 56 odstotkov. Še večji zaostanek Slovenija beleži po udeležbi na zadnjih volitvah. Ta je bila v Sloveniji s 63 odstotki za devet odstotnih točk za povprečjem v OECD.

Precej više se Slovenija uvršča po dostopnosti prebivalstva do informacij o svojih pravicah in po preglednosti državnih institucij. Po tem kriteriju se uvršča na visoko sedmo mesto.

Ne počutimo se zdravi

Precej slabše se Slovenija odreže po kriterijih zdravja prebivalstva. Po pričakovani življenjski dobi prebivalstva je z 78,8 leta blizu povprečja OECD (79 let). Po porabi za zdravstvo se z 8,3 odstotka BDP uvršča za 0,7 odstotne točke pod povprečjem OECD, prav tako podpovprečni so rezultati, ko gre za nominalno porabo za zdravstvo na prebivalca.

Slovenci smo tudi precej nezadovoljni s svojim zdravjem, saj jih le 59 odstotkov pravi, da je njihovo zdravstveno stanje dobro. Povprečje v OECD je pri 69 odstotkih, Slovenija pa se uvršča na rep lestvice.

Slovenija je varna država. Po številu umorov na 100.000 prebivalcev je Slovenija z 0,5 čisto na vrhu lestvice, takoj za Islandijo, medtem ko je po številu nasilnih napadov na posameznike blizu povprečja.

Po delovni obremenjenosti so Slovenci kljub samopripisani pridnosti celo nekoliko za povprečjem OECD in v zlati sredini držav. Je pa Slovenija po drugi strani zelo uspešna, ko gre za stopnjo zaposlenosti žensk z otroki.

Slovenski predsednik je bil motor projekta

Novi indeks boljšega življenja je udeležencem plenarnega zasedanja foruma voditeljev, ki je potekal ob 50-letnici OECD, kot uvodni govornik predstavil slovenski predsednik Danilo Türk.

Türk je bil na slavnostnem srečanju osrednji govorec, ker je v desetletnih pripravah na uveljavitev indeksa veliko prispeval. V priprave na to pa ni bil vpleten le kot navdušenec nad idejo, temveč kot pravi profesionalec in motor projekta, je povedal generalni sekretar OECD Angelo Gurria.

Türk poziva k sodelovanju

Predsednik Türk vsem Slovencem, ki uporabljajo internet, svetuje, naj si pogledajo ta indeks, opredelijo svoje prioritete, izmerijo, kje je Slovenija v primerjavi z najbolj razvitimi državami sveta, in povejo, kje bi jo radi videli.

To je po njegovih besedah pomembno, saj tudi v Sloveniji potrebujemo razpravo, ki bo bolj vsestranska, ki bo zajela širši krog ljudi in bo kompetentna, medtem ko sedaj razpravljamo o družbenem razvoju predvsem na podlagi političnih opredelitev in razmeroma šibkega znanja.

STA

---