Slovenija ne bo proti
“Če bo projekt terminala v Žavljah oziroma v severnem Jadranu ostal na seznamu evropskih energetskih projektov, si Slovenija sama lahko pripiše precejšen del krivde. Premalo odločno je pokazala svoje nasprotovanje temu projektu,” je razočarana evropska poslanka Mojca Kleva.
“Če bo projekt terminala v Žavljah oziroma v severnem Jadranu ostal na seznamu evropskih energetskih projektov, si Slovenija sama lahko pripiše precejšen del krivde. Premalo odločno je pokazala svoje nasprotovanje temu projektu,” je razočarana evropska Foto: Zdravko Primožič/Fpa
LJUBLJANA
> V sredo bodo članice Evropske unije odločale o seznamu evropskih energetskih projektov skupnega interesa; nanj je Sloveniji uspelo uvrstiti sedem svojih projektov, na seznamu pa je tudi terminal v Žavljah.
Zanimivo je, da je Italija projekt terminala v Žavljah preimenovala, s tem pa se je očitno spremenilo tudi razpoloženje Slovenije. Italija je projekt sprva poimenovala LNG Žavlje, julija pa ga je zaradi protestov Slovenije preimenovala. “Umik spornega projekta LNG Žavlje in namesto njega uvrstitev projekta Kopenski LNG terminal v Severnem Jadranu pozdravljamo, saj to po našem mnenju odpira možnost, da se za sporni projekt LNG Žavlje najde nova, druga lokacija,” pravijo v ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
Države članice o seznamu odločajo v paketu; potrditev evropskega seznama bi tako pomenila tudi podporo plinskemu terminalu v Žavljah. Zagato, v kateri se je znašla Slovenija, je vlada na četrtkovi seji skušala rešiti s kompromisom. Na srečanju bo podala izjavo, da nasprotuje uvrstitvi projekta kopenskega plinskega terminala v severnem Jadranu na seznam, glasovanja o celotnem seznamu pa se bo vzdržala.
“Taka odločitev vlade me je razočarala. Vlada bi morala v Bruselj poslati dovolj močan signal, da Slovenija nasprotuje temu terminalu v Žavljah ali kjerkoli v severnem Jadranu že bo. Morda bi morala to nekako spraviti na dnevni red. Izjava za zapisnik je daleč premalo, sploh če bo do nje prišlo po glasovanju,” pravi evropska poslanka in podpredsednica SD Mojca Kleva. Tega, da se bo vlada vzdržala pri glasovanju, zanjo ni sporno, pomembnejše se ji zdi jasno stališče: “Vlada bi morala biti bolj pogumna; če nasprotuje terminalom, naj da to jasno vedeti,”
Prav v četrtek je Kleva premierko Alenko Bratušek pozvala, naj se slovenska vlada čim hitreje opredeli proti postavitve plinskih terminalov v severnem Jadranu ter svoje stališče pošlje v Rim in v Bruselj.
Sreda sicer ni prav zadnji odločilni dan za to odločanje; končni predlog bo do oktobra oblikovala evropska komisija, ki bo pregledala tudi tiste projekte, ki jim katera od držav članic nasprotuje. Potem pa prideta na vrsto še evropski parlament in svet. “Po glasovanju je težko izvzeti kakšen projekt s seznama, Ne pozabimo, energetski lobiji so zelo močni ...” opozarja Mojca Kleva, ki jo skrbi tudi datum, ko bodo članice razpravljale o projektih: “Sreda, 24. julija, sredi poletja ... To ne more biti naključje.”
Da nova imena terminalov, vnašajo zmedo, morda celo namerno, ocenjuje tudi Roberto Giurastante, tržaški naravovarstvenik: “Najhuje pa je, da v sredo v Bruslju ne bo nobenega uradnega nasprotovanja - ne iz Slovenije ne iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Zagovorniki tega terminala bodo imeli prosto pot.”
Dokončna uvrstitev projekta terminala na evropski seznam bi pomenila hitrejše postopke pri pridobivanju ustreznih dovoljenj ter možnost sofinanciranja projekta z evropskim denarjem. SONJA RIBOLICA