Rudarji RTH začeli stavko v jami

Rudarji Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) so ob 6. uri začeli s stavko v jami v Hrastniku. Pred tem se je stavkovni odbor srečal z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom, ki pa rudarjev ni uspel odvrniti od stavke. Osnovna stavkovna zahteva je izplačilo januarskih plač v celoti, stavka pa bo trajala do preklica.

HRASTNIK > Samo Omerzel se je z rudarji pogovarjal približno dve uri, vendar stališč niso uspeli zbližati. V izjavi za medije je povedal, da je rudarje prosil, naj vsaj še danes počakajo s stavko, ker bo vodstvo rudnika nadaljevalo pogajanja s celovško banko BKS, ki je zaradi skoraj treh milijonov evrov dolga blokirala račun družbe.

Po ministrovi oceni se izplačilo plač zapleta zaradi tehničnih težav, ki bi jih lahko čez dan rešili. Rudarje je tudi obvestil, da je vlada podaljšala rok za zapiranje rudnika do leta 2018, prepričan je tudi, da je možnost prestrukturiranja rudnika, ki ima veliko premoženja, realna.

Pripravljeni na dialog, ko bodo dobili denar

Rudarji se ministrovi prošnji niso odzvali, saj dvomijo v uspeh pogajanj z banko, ki so potekala že prejšnji teden. Poudarili so, da so pripravljeni na dialog, “vendar le prek bančnih avtomatov”, torej ko bodo dobili denar.

Pogovora se je udeležil tudi župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan in nekateri poslanci iz Zasavja. Podporo stavkajočim rudarjem bodo čez dan prišli izreči tudi njihovi otroci.

V jami morda tudi čez noč

Predsednik stavkovnega odbora Anton Lisec je povedal, da obstaja možnost, da bodo rudarji noč preživeli v jami. Zato je stavkovni odbor vse stavkajoče pozval, naj s seboj vzamejo hrano in vodo za prvi dan stavke ter odeje oziroma spalne vreče, tisti z zdravstvenimi težavami pa tudi zdravila.

“Za stavko je precej odgovorna država”

Lisec je dejal, da je resorno ministrstvo imelo tri tedne časa za ukrepanje, vendar ni storilo ničesar glede njihovih stavkovnih zahtev. Po njegovi oceni je država kot lastnica rudnika precej odgovorna za današnjo stavko. Lani bi namreč moral rudnik v skladu z zasavskim zakonom prejeti 14 milijonov evrov, s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ pa so prejeli le pet milijonov evrov.

Osnovna zahteva: izplačilo januarskih plač v celoti

Stavkajoči, ki so minuli ponedeljek izvedli osemurno opozorilno stavko, v petek niso prejeli januarskih plač v celoti, izplačilo teh plač pa je njihova osnovna stavkovna zahteva. Prav tako zahtevajo, da država kot lastnica opredeli usodo rudnika v prihodnje.

Rudnik ima po zagotovilih direktorja družbe Bojana Jelena zagotovljena sredstva, pogovore z banko pa bo nadaljeval danes. Opozoril je, da mora soglasje k odblokadi računa odobriti uprava banke, ki je v Celovcu, saj slovenska podružnica teh pristojnosti nima.

Družba je pred desetimi dnevi rudarjem izplačala akontacije januarskih plač v višini skoraj 790 evrov bruto. V celoti so izplačali tudi stroške, povezane z delom, torej prevoz in prehrano. V ta namen je rudnik zagotovil okoli 370.000 evrov, za izplačilo celotnih januarskih plač pa potrebujejo še okoli 300.000 evrov.

Rudarji RTH poleg januarskih plač zahtevajo zagotovitev denarja za odpravnine 135 presežnim delavcem in premije za prezaposlitve oziroma samozaposlitve presežnih delavcev. Zahtevajo tudi, da se preveri možnosti prezaposlitve zaposlenih v RTH v okviru podjetij v lasti države, da se lastnik dokončno opredeli o nadaljnjem delovanju rudnika, ter da se preveri možnosti upokojevanja po rednih in izrednih pogojih zakona o upokojevanju.

Stavke rudarjev za svoje pravice so tradicija

Lisec je dejal, da se rudarji z današnjo stavko vračajo k stavkovni tradiciji. Za svoje pravice so se morali namreč delavci rudnika največkrat boriti z vsemi možnimi sredstvi, velikokrat so se zatekali tudi k stavkam. Tako je bila ena največjih in najbolj nasilnih stavk leta 1889, rezultat katere je bil med drugim zvišanje plač in kasneje uvedba osemurnega delavnika.

Sledile so še stavke v letu 1892 in v letu 1903. Leta 1923 je stavka trajala kar dva meseca. Z 72-urno gladovno stavko so rudarji zahtevali boljše delovne razmere v letu 1934. S stavko so uspešno uveljavljali svoje zahteve tudi po drugi svetovni vojni, ko so leta 1958 izvedli prvo stavko v socialistični Jugoslaviji.

STA

---