Patria: O nagradah naj ne bi bilo govora

Na ljubljanskem okrajnem sodišču že od jutra prek videokonference zaslišujejo uslužbenca Patrie Tuomasa Korpija. Korpi je potrdil sestanek z nekdanjim direktorjem HSE Jožetom Zagožnom decembra 2005, a zanikal, da bi mu obljubil kakršno koli nagrado ali da bi jo Zagožen zahteval.

LJUBLJANA>Tuomas Korpi je na zaslišanju razložil, da je bil v Patrii vodja trženja in prodaje od začetka januarja do konca decembra 2005, projekt za pridobitev posla v Sloveniji pa so v Patrii zagnali že pred tem. Ko je nastopil omenjeno funkcijo, je Patria vodila približno 25 projektov, je dejal Korpi, njegova naloga pa je bila njihova koordinacija.

Riedl se je zelo zavzemal za posel v Sloveniji

Za Slovenijo je bil konkretneje zadolžen Reijo Niittynen, je dejal Korpi, avstrijski poslovnež Hans Wolfgang Riedl pa da je s Patrio sodeloval že od leta 2003. Po Korpijevih besedah si je Riedl zelo prizadeval, da bi Patrio zastopal v različnih projektih, vključno s tistim v Sloveniji. Sam je bil do Riedla skeptičen, saj je ta zelo pritiskal na Niittynena, da bi Patria za slovenski projekt sklenila pogodbo prav z njim, je dejal.

Ali je bila Riedlova naloga tudi spremljanje političnega okolja?

Korpi je zato Nittynenu po lastnih besedah tudi naročil, naj vedno preveri Riedlove informacije in naj zanje pridobi še dodatne ljudi. Riedl je informacije dobival od lokalnih pomočnikov, je danes dejal Korpi, vendar jih ni vedel poimensko navesti. Tožilca Andreja Ferlinca je zanimalo, ali je bila Riedlova naloga tudi identifikacija političnega okolja v Sloveniji. Korpi je razložil, da je bila Riedlova naloga slediti poteku projekta in virom, kamor spadajo tudi javni organi in vodstvo države.

Niittyenen je napredku redno poročal, je pojasnil Korpi, ki je decembra 2005 tudi sam potoval v Slovenijo na sestanek. Pojasnil je, da se je v Ljubljani nameraval srečati z direktorjem Rotisa Ivanom Črnkovičem, vendar je Riedl vztrajal, da se srečajo tudi z Zagožnom.

Riedl je vztrajal na srečanju z Zagožnom

Tožilca je zanimalo, zakaj so se obračali na osebe, ki niso imele nikakršnih pooblastil, Korpi pa je pojasnil, da se pri tako velikih projektih vsaj v začetni fazi zanje zanima veliko ljudi, pa tudi sami želijo preveriti, ali bi s temi kontakti lahko v prihodnosti sodelovali.

Sestanek je trajal približno 20 minut, je dejal Korpi, ki je v času sestanka vedel, kot je sam dejal, da je Zagožen na pomembnem položaju v Sloveniji in ima vpliv, tako da bi lahko informacije o Patriinih izdelkih posredoval naprej. Na vprašanje Zagožnovega zagovornika Borisa Marčiča, komu bi lahko Zagožen te informacije posredoval, je Korpi odgovoril, da ni imel v mislih konkretnih ljudi, temveč da bi na splošno lahko predstavil prednosti podjetja.

Zagožen ni zahteval nagrade

Korpi je poudaril, da Zagožnu niso obljubili nobene nagrade, v primeru, da bi sklenili posel v Sloveniji, prav tako je tudi Zagožen ni zahteval, je še dodal. Zagožen pa je danes novinarjem dejal, da se on Korpija ne spomni. Obenem pa je Korpi danes na sodišču pojasnil, da se v pogovorih, v katerih je on sodeloval, ni nikoli govorilo o stranki Janeza Janše.

Tožilca je zanimala Korpijeva ocena Niittynenovega dela, vendar je temu vprašanju nasprotoval zagovornik Antona Krkoviča Jože Hribernik. Sodnica Barbara Klajnšek ga je opozorila, naj ne skače v besedo, a je ni poslušal, zato mu je prisodila 700 evrov kazni. Hribernik je nato zahteval, naj ga sodnica še odslovi iz sodne dvorane, vendar mu je odgovorila, da tega ne bo storila, saj na današnji obravnavi ni niti njegove stranke. Hribernik je zato sam odšel med odmorom, Klajnškova pa je Krkoviča začasno izločila iz postopka.

STA

---