Korak bliže Parku vetrnih elektrarn v Senožeških brdih
Slovenija
15. 05. 2014, 14.14
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 06.53
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je danes sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda. Prav tako je sprejela sklep, po katerem bo imenovana delovna skupina za pripravo načrta.
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je danes sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda Foto: Lea Kalc Furlanič
LJUBLJANA
> Park vetrnih elektrarn Senožeška brda se razteza na območju med Razdrtim in Senožečami.
V parku naj bi predvidoma zgradili do 40 vetrnih elektrarn s skupno močjo do 120 megavatov, zgradili bodo tudi dostopne ceste ter povezovalne 20-kilovatne kablovode, razdelilne transformatorske postaje (RTP) Senožeška brda oziroma RTP Dolenja vas.
Ob tem bo zgrajen tudi prenosni 2 x 110-kilovatni kablovod med RTP Senožeška brda oziroma RTP Dolenja vas in obstoječo RTP Divača. Zgrajeni in obnovljeni bosta tudi dve 110-kilovatni polji v RTP Divača.
Direktor podjetja Vepa Aleš Musić, ki je investitor pri projektu vetrni park Senožeška brda, pravi, da je ne glede na današnji sklep vlade projekt šele v fazi načrtovanja. "Ni še znano ne končno število stojišč niti natančne lokacije stojišč. Pred postavitvijo parka moramo v skladu s postopkom umeščanja v državni prostorski načrt izvesti številne raziskave in preveritve," je pojasnil Musić.
Podjetje je prisluhnilo dosedanjim opozorilom kot tudi strahovom krajanov. "Dvignili smo mejo oddaljenosti na najmanj 800 metrov od naselij, v lokalno okolje pa bomo vračali tri odstotke celotnega letnega prihodka vetrnega parka. Tretjina teh sredstev bo namenjena letnim rentam lastnikov zemljišč, slabo tretjino sredstev bo dobila neposredno Občina Divača, dobra tretjina bo namenjena neposredno prebivalcem posameznih krajev, v bližini katerih naj bi elektrarne stale," je dejal Musić.
Ocenil je, da bi v primeru, da bo cena električne energije, ki je sestavljena iz obratovalne podpore in cene na trgu, za proizvedeno megavatno uro iz vetrnih elektrarn dosegla najmanj raven 75 evrov na megavatno uro in bi bilo na področju Senožeških brd postavljenih 30 vetrnic moči tri megavate, z letnim izkoristkom 25 odstotkov, bi lahko lokalna skupnost prejela skupaj letno nekaj več kot 400.000 evrov.
STA