Cia priznala vpletenost v iranskem vojaškem udaru

Šest desetletij po vojaškem udaru, v katerem je bil avgusta 1953 strmoglavljen takratni iranski premier Mohamed Mosadek, je ameriška obveščevalna agencija Cia prvič priznala svojo vlogo v dogajanju.

WASHINGTON > Dokumenti, iz katerih so umaknili oznako zaupnosti, so najbolj neposreden dokaz doslej, da je Cia načrtovala vojaški udar.

Vloga Cie v strmoglavljenju Mohameda Mosadeka je znana že dolgo in je vsa ta leta vplivala na odnose med državama. Za najbolj neposredno priznanje doslej pa je poskrbel neodvisni arhiv nacionalne varnostni na univerzi George Washington, ki je v skladu z zakonom o svobodi informacij dobil in ob 60. obletnici udara objavil dokumente, v katerem Cia odkrito priznava svojo vlogo.

“Vojaški udar ... je bil izveden v skladu z navodili Cie kot dejanje ameriške zunanje politike,” navaja izsek iz dokumenta z naslovom Bitka za Iran, ki popisuje zgodovino Cie.

Spor zaradi nafte

Mosadek je razjezil Britance z željo po nadzoru nad naftno družbo Anglo-iranska naftna družba, predhodnica današnjega BP. Britanci so verjeli, da je nadzor nad iransko nafto ključen za oživitev njihovega gospodarstva po drugi svetovni vojni, a so potrebovali podporo ZDA.

Svoj del v odločanju je odigrala tudi hladna vojna. Britanci in Američani so se namreč bali, da bi Iran lahko zdrsnil na drugo stran železne zavese, kar bi pomenilo točko za Sovjetsko zvezo in veliko težavo za zahodne države in Bližnji vzhod.

Cilj projekta TPAJAX - takšno je bilo ime misije v Cii - je bilo “povzročiti padec vlade Mosadeka, ponovno vzpostaviti prestiž in moč šaha”, je tako nekaj mesecev po udaru zapisal glavni načrtovalec misije Donald N. Wilber.

Začeli so pri medijih

Dokumenti kažejo, da je Cia udar med drugim pripravljala s plasiranjem Mosadeku nenaklonjenih zgodb v iranske in ameriške medije. Ameriške in britanske obveščevalne službe so krepile takratnemu šahu naklonjene sile in pomagale pripraviti proteste proti premierju.

Udar je pomagal utrditi vladavino iranskega šaha Reze Pahvalija za prihodnjih 26 let, vse do islamske revolucije leta 1979. Mosadek je bil po strmoglavljenju obsojen na smrt, a kazni niso nikoli izvedli. Leta 1967 je umrl v Teheranu.

Na razkritje dokumentov so se odzvali v Iranu, kjer upajo, da bo to pomenilo spremembo ameriške zunanje politike. “Vse skupaj ne pomaga, dokler ne bo spremenjena sovražna politika ZDA,” je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva. Teheran je pozval k “reviziji politične drže in koncu vsakršnega vmešavanja v notranje zadeve Irana”, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

STA

---