“Anja Novak” prodaja toksično adremo
Slovenija
11. 09. 2013, 13.15
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 00.13
Informacijski pooblaščenec je danes opozoril na sumljive ponudbe za nakup zbirke e-naslovov. Prejel je namreč že približno 50 prijav in vprašanj, ki se nanašajo na e-sporočilo, v katerem najverjetneje fiktivna oseba pošilja ponudbe k nakupu obsežne zbirke e-naslovov oziroma tako imenovane adreme.
Fotografija je simbolična Foto: Tamino Petelinsek
LJUBLJANA
> Pooblaščenec pojasnjuje, da najverjetneje fiktivna oseba Anja Novak z različnih e-naslovov, odprtih pri ponudniku e-pošte Gmail (adrema.slo@gmail.com, adrema.slove@gmail.com, adrema.slov@gmail.com, adrema.sloven@gmail.com, adrema.lju@gmail.com, mejli.slo@gmail.com), pošilja ponudbe k nakupu adreme 450.000 oziroma 490.000 poslovnih kontaktov.
Ponujana adrema je po navedbah pooblaščenca toksična in kot taka za kupca povsem neuporabna. Morebitni kupec bi z nakupom in uporabo take adreme namreč tudi sam storil prekršek po zakonu o varstvu osebnih podatkov. Za ta prekršek je za en sam uporabljen osebni podatek predpisana globa v višini 830 evrov za odgovorno osebo in 4170 evrov za pravno osebo.
Postopek inšpekcijskega nadzora v tej zadevi še poteka, pri čemer pooblaščenka Nataša Pirc Musar pravi, da bodo storili vse, kar je v njihovi zakoniti pristojnosti, da nepridiprava odkrijejo in njegovo nezakonito ravnanje tudi sankcionirajo.
Pooblaščenec opozarja, da se na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov osebni podatki lahko zbirajo, uporabljajo, dajejo na razpolago in podobno le, če za to obstaja zakonska podlaga ali če upravljavec razpolaga s soglasji posameznikov, katerih osebne podatke obdeluje.
Prodaja tovrstne adreme bi bila tako zakonita le v primeru, če bi prodajalec razpolagal s privolitvami - te morajo seveda biti preverljive - vseh fizičnih oseb, katerih osebni podatki so na adremi, da lahko njihove osebne podatke prodaja tretjim osebam.
Kljub zatrjevanju prodajalca, da prodaja legalno adremo, pooblaščenec močno dvomi, da lahko prodajalec izkaže privolitve lastnikov vseh 490.000 e-naslovov. V zakonitost prodajalčevega poslovanja pooblaščenec dvomi tudi že na podlagi načina njegovega poslovanja in skrivanja svoje identitete.
STA