Zračne zapore dvigujejo pritisk
Zaradi čedalje ožjega zračnega pasu nad Primorsko, ki so jih v juniju uvedli zaradi vojaških vaj, civilnemu letalstvu počasi pohaja potrpljenje.
Zaradi vojaških vaj so ostala številna letala primorskih aeroklubov na tleh Foto: Lori Ferko
POSTOJNA > Zadnje vojaške aktivnosti v okviru štiridnevne mednarodne vaje petih zaveznic Nata (Slovenije, Italije, Hrvaška, Madžarska in ZDA), ki so junija prinesle začasno zaprtje zračnega prostora v petih primorskih conah, so člane Aerokluba Postojna, Združenja lastnikov letal in pilotov Slovenije (AOPA), Aerodroma Portorož in Civilne iniciative Postojna spodbodle, da zaropotajo in se o prelomljenih obljubah Slovenske vojske (SV) glede vse večjega omejevanja uporabe skupnega zračnega prostora potožijo javnosti.
Portorož odrezan od Avstrije in Nemčije
Še več, po besedah direktorja Aerodroma Portorož Robert Krajnc naj bi bili najbolj zaskrbljujoči dve novi coni na koridorju z letališčem Cerklje: 6A in 6B za letala tujih vojsk. Prva je pred kratkim že odrezala letališče Portorož od prometa z Avstrijo in Nemčijo in bržkone povzročila izpad dohodkov. Kolikšen bo minus zaradi vojaških vaj, za zdaj še ne morejo oceniti, bo pa gospodarska škoda znana konec leta.
Prepoved letenja športnim letalom, zmajem, jadralnim padalcem in modelarskim aviončkom pa bo prihodke oklestila tudi letališčem Postojna, Divača in Ajdovščina, saj so imeli tudi tam v času obratovanja omejeno gibanje.
Zračni prostor za vojsko in civiliste
Časovni obseg in intenzivnost omejitev sta bila sicer na skupnih sestankih s SV določena drugače, kot se sedaj udejanja. “Mi na ta način ne moremo načrtovati letenja,” je povedal Mihael Matevžič, predsednik Aerokluba Postojna.
O povečanju omejitev uporabe zračnega prostora južno in zahodno od Postojne, predvsem pa na problematiko (ne)zapiranja vadišč Poček in Bač so včeraj opozorili tudi Valentin Schien in Jože Smrdelj iz civilne iniciative Postojna in Andrej Poljšak, predsednik Krajevne skupnosti Prestranek. Po njihovih besedah delovanje vojske škoduje naravnemu in gospodarskemu okolju, virom pitne vode, turizmu, živalstvu in rastlinstvu na streliščih ter Pivčanom in Postojnčanom, ki morajo prenašati hrup.
Prepričani so, da je do vzpostavitve novih letalskih con prišlo v mandatu prejšnje vlade, v trenutku, ko se je Slovenija znašla v pat poziciji ob menjavi oblasti, zato domnevajo, da je nekdo s pridom izkoristil brezvladje in na nekdanjem prometnem ministrstvu izpeljal postopke, ne da bi se o tem posvetoval z uporabniki zračnega prostora, kar bi bil sicer dolžan storiti.
“Prilagodljiva uporaba zračnega prostora je koncept upravljanja zračnega prostora, ki ga je opisala mednarodna organizacija za civilni letalski promet in razvila evropska organizacija za varnost zračne plovbe in na podlagi katere se zračni prostor ne sme razumeti kot izključno civilni ali kot izključno vojaški zračni prostor, ampak kot kontinuum, kjer je potrebno upoštevati potrebe vseh uporabnikov v čim večji možni meri,” je uredbo evropske skupnosti o fleksibilni uporabi zračnega prostora povzel predstavnik AOPA Peter Marn.
Pojasnil je še, da je Evropska unija že pred sedmimi leti sprejela uredbo, ki državam pojasnjuje, kako naj uporabijo svoj zračni prostor, hkrati pa to pomeni, da te uredbe ne more povoziti noben nacionalni predpis.
Uredba poleg tega nalaga državam, da ustanovijo poseben strokovni organ za upravljanje z zračnim prostorom, ki bi v strateškem, taktičnem in operativnem smislu zagotavljal, da se zračni prostor čimbolj racionalno uporablja v interesu vseh koristnikov. “Slovenije pa tega nima že od leta 2006,” je pripomnil Marn, ki ocenjuje tudi, da bi morala po 11. členu zakonu o letalstvu o blokadi preletov odločati vlada.
Predstavnike SV in obrambnega ministra Aleša Hojsa zato pozivajo, naj začne iskati možnosti za medsebojno sodelovanje, tako v zračnem prostoru kot tudi na tleh.
Pri tem pa je nujno upoštevati vse pravne vidike, ki so bili do sedaj zapostavljeni in tolmačeni po svoje, sebi v prid.
LORI FERKO